_Pepe je napisal/a:

Zakaj bi v eko sejal konvencionalno seme? Bodi eko ali pa ne. Priznam, da v te eko pravljice ne verjamem. Kot potrošnik se eko polici v trgovini na široko izognem, ne gledam cene, ne gledam izdelkov, smatram vnaprej, da gre za nateg. Kar imam lastne hrane, je pridelano kot mislim, da je varno zame brez certifikata, ostalo pa hvala lepa. Enkrat mi je mlinar hotel prodati nekaj eko. Če bi bilo vsaj slovensko ... Sva kar hitro zaključila, daj mi konvencionalno pridelano.

Bravo. Jaz tudi ne vrjamem v EKO pravljice, ker je večina okoliških kmetov v EKO zgolj zaradi subvenciji in "natega" potrošnikov z višjo ceno. Pridelava hrane bo morala iti v konvencionalno kmetijstvo (nadzor nad FFS) in ne zgolj zeleno in digitalno.

Rešitev je neka sredinska in sicer dolgoročno vzdržno kmetijstvo z minimalnim vnosom kemije, seveda tudi z delno zmanjšanimi pridelki. Ali so pravi pristopi z naslova regenerativnega kmetijstva, no till praks pa še kaj drugega, pa bo čas pokazal. Vsak gospodar ve kaj mu najbolj špila ker narava in naravne danosti naredijo svoje.

EKO kmetijstvo je čisto OK, ima drug krog potrošnikov tako da se ne rabite konvencionalni počutiti ogroženi s te strani. V SLO je večina kmetij premajhnih (v glavnem so to družinske kmetije), da bi cenovno uspešno konkurirale EU kmetijstvu.

Imam eko kmetijo, hribovsko, letno povprečno 12-15 GVŽ + nekaj gozda ,ki služi kot banka. Kar se da brez večjih težav pokositi, pokosim, ostalo popase živina.
Njiv nimam, samo kar je za domačo uporabo, kar se da pridelat z ročnim delom (pletje, . . . ), stare krave gredo v salame, prodajam meso mladega goveda do 1 leta, žive živali gredo za nadaljnjo rejo, ...
Kmetija čisto ok funkcionira.
Delovno intenzivno kmetijstvo npr. zelenjadarstvo je pa v SLO nekonkurenčno, ker se to pridela ceneje na J Italije, Španije, v Grčiji, Makedoniji,... V I, ESP, GR so poceni delovna sila migranti, temu ne moreš konkurirati.

Na TR je bilo včeraj jasno rečeno: Poniževati se me pustimo (več)

Lokalna oskrba bi morala nekako postati prioriteta. Cenovno je marsikaj tam tam, ko so pri nas klimatski pogoji.

Sicilija recimo začenja kopat krompir. Sredi junija pa ni nobene potrebe da se vozi od dol in iz Afrike.

zakaj so na jugu še dodatno konkurenčni?
"Bruselj" gleda stran oz. z "wilkomen" politiko zadevo aktivno podpira...:

afriški sučnji v IT:
https://www.youtube.com/watch?v=rlPZ0Bev99s

indijski sučnji na Portugalskem:
https://www.youtube.com/watch?v=bToc8nfNhxo

Pa sem kar 100% da nekaj let kasneje ni povsem nič drugače.

Državni organi bi morali biti aktivni in na meji zavračati robo, ki pomeni dumping in kjer niso upoštevana pravila, ki jih zahteva Slovenija in EU.
Predvidevam sicer, da bo problem poceni delovne sile na plantažah v desetih letih rešen. Z robotiko in ne z ukrepi EU.
Pri lokalnem velja povsem enako kot pri trenutnem nordijskem prvenstvu. Cenovna učinkovitost je tudi pomembna. Ne samo zgodba. To ne pomeni, da proizvajalec ne sme (dobro) zaslužiti, ampak mora biti tudi učinkovit in država bi mu morala pri tem pomagati. Trg ne more sprejeti vsake cene.

IvanK: nihče se ne počuti ogroženega, ogrožajo nas in tudi vas, predvsem tujci z cenejšo pridelavo in manjšimi standardi oz. zahtevami. Tudi eko več ni to kar je bilo. Kupna moč se niža, na veliko prihaja nelojalna konkurenca in se po večjih državah že vidi, da big playerji izrivajo male in krojijo trg, ki postaja prenasičen. Si upam reči, da bo v enem desetletju eko v taki obliki kot je zdaj v sloveniji, bolj ali manj mrtev ali nerentabilen. Konkurenca in čedalje bolj strogi standardi pri konvencionalnem kmetijstvu bodo naredili svoje. Po drugi strani pa kupci, dosti jih rajši žre pomije, pa vozi bmwja, kot pa, da bi gledali na to, da jejo kvalitetno hrano.

Saj je prav da imamo različne sisteme kmetovanja in vsak izpostavi svojo prednost in poglede na kmetijstvo. Tudi ljudje/kupci so različni in se za vsakega najde nekaj.
Ko pa je potrebno stopit skupaj, se ne smemo več deliti na konvencionalno, ekološko, veliki mali, popoldanski, ...
Vsi se napajamo iz iste vreče in po vseh tolčejo iz vseh možnih koncev.

Meni je eko čisto ok, ker imam krave dojilje, seno in silaža pridelana doma, dokupim nekaj malega eko koruze in vitaminov, to pokrijem z dodatnimi subvencijami za eko.
Meso še vedno prodajam po podobnih cenah kot konvencionalno, tako da s prodajo nimam težav, pravzaprav še več bi lahko spravil v promet. Obseg pridelave se mi bistveno ne bi povečal, če bi intenzivno gnojil, še več se bi moral izpostavljati po bregovih, več ročnega dela, . . . V glavnem delam tako, kar narava da, brez pretiravanja. Npr. lani druga košnja je bila manj kot polovico predvidene, rešila me je dolga in topla jesen, ker sem lahko pasel do prvih dni v novembru. poleg tega sem že v septembru začel prodajati meso, za eko bikce so se tudi zgrebli, tako da imam sedaj samo polovico hleva polnega. Živino bom normalno prekrmil čez zimo, konec aprila pa bo že normalna paša.

Drugo je pridelava žit, koruze, zelenjadarji, sadjarji, ... kjer so bolj odvisni od gnojenja in uporabe zaščitnih sredstev.

https://siol.net/planet-tv/planet-18/kmet-ki-je-prejel-drzavno-pomoc-vozi-porscheja-video-601588

še malo se ''potrenira'' folk preko takih sporočil pa ne bo nobenemu več čudno, če bo država šla v nacionalizacijo z veliko podporo raje