Na spletni strani: http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042458552 je na članek glede bakterije in pridelave hrane dodan tale komentar:

čistun nedelja, 17.07.2011 ob 18:13

Nehajte že podarjati težko zaslužen delavčev denar bogatim kmetom.Naši kmetje nas zastrupljajo na isti način, kot tgovci, ki uvažajo tujo hrano, le , da je tuja hrana cenejša. Kmetje naj se preživljajo z lastnim delom, tako, kot se morajo delavci in blokarji, kot jim pravijo naduti kmetje.Ko bo država nehala šenkavati naš denar kmetom, se bodo tudicene kmetijskih izdelkov znižale, saj bodo kmetje prisiljeni ponujati svoje izdelke na konkurenčnem trgu. Ne razumem, kako lahko 5% kmetov in njihova SLS drži celo državo v šahu.

Kar zgrozim se, od kje takšno sovraštvo do kmetov in njihovega dela. Menim, da izvira še iz jugoslovanskih povojnih časov ter komunizma tudi kot posledica revolucije. Več o tem bi vedel povedati g. nevednež. Čudi me, da se je takšno sovraštvo obdržalo celih šestdeset let in da se celo prenaša iz generacije v generacijo. To namreč ni edini takšen komentar, nanje se naleti večkrat, ko so teme okoli kmetijstva. Na žalost opažam, da se tudi v javnih kmetijskih službah najde kakšen delavec podobno nastrojen in ni čudno, da je kmetijstvo v Sloveniji tam kjer je s svojo samooskrbo vred. Slovenija bi bila lahko boljša kot Švica ali Avstrija, vendar ne s takšnim javnim mnenjem in posledično tudi odnosom do kmetijstva.
Pohvalno pa je, da so na Ministrstvu za šolstvo začeli razmišljati, da bi bilo dobro v šole uvesti šolske vrtove, kjer bi se učenci seznanili s pridelavo hrane. Tako je v letošnjem šolskem letu potekala na ekošolah dejavnost šolska VRTilnica. Koliko šol je zasejalo vrt nimam podatka. Na Inštitutu za trajnostni razvoj (www.itr.si) pa letos prvič poteka projekt Šolski ekovrtovi na katerega se je prijavilo 131 šol.
Menim, da se bo s tem (počasi) spremenil tudi odnos do kmetijstva že pri mladih, kajti že s tem, da ima šola vrt in ga obdeluje, se priznava kmetijstvu in pridelavi hrane neko pomembnost. Seveda je Slovenija vsaj kakšnih deset let za ostalimi EU državami, ampak vseeno. Mogoče pa čez trideset let ne bo več zaznati takšnih komentarjev.

Nekje sem prebral članek o kmetskih elitah na slovenskem, kjer je lepo opisano, kako so se kmetske elite razvijale skozi zgodovino in kaj sploh pomenijo za slovenski narod. V preteklosti nismo imeli plemstva in velikašev, kateri bi poskrbeli za narodov napredek, imeli pa smo kmetske sinove, ki so s svojo vztrajnostjo in trudom, čeprav so bili preganjani poskrbeli, da smo dobili svojo slovnico, tisk, himno, zgradili idejo o slovenskem narodu v pomladi narodov, v novejši zgodovini skrbeli in oskrbovali proti fašistični odpor, še posebej je bilo to vidno na primorskem, kjer je fašizem zatiral ljudstvo precej pred vojno, in kaj se je zgodilo potem? Kmeta so poskušali ugonobiti po sovjetskem vzoru, čemur se je med prvimi javno zoperstavil pokojni Dr. Pučnik, zaradi česar je moral celo v izgnanstvo v tujino, kjer je uspel, se kasneje vrnil in pomagal drugemu starosti slovenske kmečke elite Omanu, z nastankom slovenske kmečke zveze je bil pogoj za nastanek SLS, prva lastovka demokracije, čez celotno zgodovino temelj naroda. In kaj se dogaja sedaj? Kmetje ne pričakujejo medalje, kot ne elita v kmetstvu, pa vendar nas poskušajo predstaviti kot zažiralce države zaradi subvencij, pa čeprav je to sistem iz bruslja, državne podpore v neuspešne panoge, ki so resnično vreča brez dna, pa vsi enostavno spregledajo. Narodu so v povojnem času vtisnili v zavest, da sta delavec in kmet enaka, da so delavci lastniki vsega (pa vemo, da je to bila ena druga elita - rdeča), vse z namenom osebnega okoriščanja, toda narod ni še tega pozabil, predvsem pa je pozabil, da so včasih blokarji delali po osem ur , kmetje pa po veliki večini še šiht po šihtu, brez dopusta, to pa seveda tudi pelje v razlike, ne more nekdo imeti isto če dela osem ali pa 16 ur na dan, dandanašnji pa so težave blokarjev v tem, da so zaradi znane slovenske fovšije vsi zhadolženi zaradi - avtomobilov. Dobili so poceni stanovanja, pa nimam nič proti temu, to vsi pozabijo, denar so napačno vlagali, avtomobil samo izgubi na vrednosti, tudi s tem, ko niso vlagali v delnice podjetij v katerih so bili zaposleni so omgočili tajkunizacijo, sedaj pa jok in stok. Sprejemanje drugačnosti je za ljudi močne volje, zdravega duha in bistrega razuma, demokracija pa je to, da sprejemaš drugačne, druče misleče, drugače barve (politične in kožne), drugačne usmeritve in tudi drugačnega socialnega stanu. Sovraštvo v družbi je znak demokratične nezrelosti, nesposobnosti za dialog z drugačnimi, od tu do nespoštovanja pa je le mali korak, ampak kdor drugih ne spoštuje, tudi sam ne bo spoštovan.

http://www.google.si/search?q=me%C5%A1%C4%8Dan+in+kmet&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a
poučno branje iz let tam okrog 1901-10
odpreš PDF - Kmet in meščan ------ in vidimo da se zgodovina ponavlja

Samo eno povem: ko se kmet celo leto muči ga nihče ne vidi oz. se mu vsak smeje, ko pa kmet "žanje" pa....

Ko celo leto dela, ga nihče ne vidi zato, ker večina takrat še oz. že spi... Večini teh, ki takole brez pravih argumentov pljuvajo po kmetih, se jim pa tako nič ne izplača (sadit krumpir- je v supermarketih za malo denarja, koruza za poletno pečenje se itak sama zasadi- ko šetajo psa pač usput še malo natrgajo,......) Sicer pa dokler so ti ljudje "fovš" je še OK, ko ti pa enkrat privoščijo, takrat pa je jeba .......

Preposto, uvažajo, ker je v tujini cenejša zelenjava, kot pri nas v Sloveniji.

Če grem sedalje kupit 1kg paradižnika h kmetu, ki ima Integrirano pridelavo ga bom plačal po 2 evra/kg v času sezone ga za toliko prodajajo.

V trgovini se je prodajal po 70 centov/kg.

Ljudje nočjo cenit, kar je domače in raje kupujejo cenejše pa četudi je 10x špricano.
Ne vem točno, ampak tudi v integrirani pridelavi je neka meja za uporabo škropil, kar tudi ni povsem naravna hrana, naravna hrana bo danes edino zrastla na naših vrtovih.

Edo_81 je napisal/a:

Ko celo leto dela, ga nihče ne vidi zato, ker večina takrat še oz. že spi... Večini teh, ki takole brez pravih argumentov pljuvajo po kmetih, se jim pa tako nič ne izplača (sadit krumpir- je v supermarketih za malo denarja, koruza za poletno pečenje se itak sama zasadi- ko šetajo psa pač usput še malo natrgajo,......) Sicer pa dokler so ti ljudje "fovš" je še OK, ko ti pa enkrat privoščijo, takrat pa je jeba .......

1. Jih je fovšija

2. Kaj nič ne gledaš, koliko je letos zasebnih njiv, praktično so vse zasejal, posadil in tu je spet fovšija.
Cene v primerjavi z lanskim letom so padle, ker folk seje/sadi doma.

3. Cene na tržnicah, predlagam, da jih zaprejo, sramotne visoke cene hrane, spet problem, ker folk gre raje v trgovino o zelenjavo, Hofer ima super zelenjavo v času, ko ni več zelenjave na naših vrtovih.

Pogled slovenskih potrošnikov na slovenske kmete v ničemer ne odstopa od pogleda slovenskih kmetov na slovensko industrijo.
Koliko kmetov bi bilo pripravljeno plačati za domač stroj nekaj več kot za tujega? Pozabimo na faktor kvalitete, ker v tej zgodbi nima neke veze, ker je ni možno preveriti. Potrošnik ne more preveriti, če je tuja hrana bolj škodljiva za zdravje kot domača. To so samo lokal patriotske predpostavke. Ljudje so umrli že od domačih kolin od mesa iz Hoferja pa še noben.
Druga zgodba so subvencije in nepovratna sredstva. Po mojem delajo kmetijstvu več škode kot koristi. Če bi se ukinile hkrati po vsej Evropi ne bi bili slovenski kmetje za nič prikrajšani, odnos ostalih davkoplačevalcev pa bi bil manj odklonilen.

Pa ljudje, ki se ne ukvarjajo s kmetovanjem, sploh vedo, kaj in zakaj so subvencije? Ne, ne vedo, ampak samo nekaj bevskajo v prazno, ker so nekaj slučajno ujeli med pogovorom, če se grobo izrazim, ovce so. Sam sem zato, da se ukinejo subvencije, samo potem naj bo pridelek (meso, žita, zelenjava) plačan toliko, kot je vreden.

@GTC - ni preprostih, zanesljivih in pravičnih poti. Cene najbolj točno žal določa trg. Vse ostale variante se slej ko prej izjalovijo.
To bi v večini primerov lepo "delovalo" tudi v kmetijstvu, vendar globalizacija prinaša velike razlike v možnostih pridelave posameznih vrst hrane. Če bi bil trg kolikor toliko lokalno omejen, se ponudba in povpraševanje slej ko prej uravnotežita in se kupec in prodajalec "dogovorita" za ceno dobrine.
Saj trg deluje tudi v času subvencij. Dvomim, da kmetje v državah iz katerih se mi zdi, da je večina EU zelenjave dobijo manj subvencij kot slovenski. Prav tako dvomim za Avstrijce od koder imajo trgovci veliko mesa. Pa kljub temu se še nekaj zelenjave in mesa pridela pri nas. Če bi se ukinile subvencije, bi bili naši kmetje na nekaterih področjih kvečjemu bolj konkurenčni. Bolj slabo bi šla verjetno edino pridelava poljščin, sploh žitarice.