Zanimajo me vaše izkušnje glede paše krav molznic?
Se obnese ali ne?
Član foruma pzaksek je v eni izmed tem napisal, da se paša krav molznic ni obnesla, telice pa pasejo, zakaj??

Imamo vezano rejo vseh živali in razmišljam, da bi v prihodnosti če bo možno (problem zemljišč) prešli na prosto rejo in pašo. Kje vidite tu posebne probleme??
Jaz premišljujem predvsem o tem kako se bodo krave na to privadile, ali bo povečana možnost medsebojih poškodb? Kako preprečiti sesanje mladih telet in telic? S tem imamo že sedaj probleme do 6 mesecev ko so skupaj. Ali je v primeru proste reje obvezno odstraniti rogove???

Že vnjaprej hvala za odgovore.

Pri prijatelju imajo urejeno tako da zjutraj spustijo krave na pašo in se pasejo do popoldneva. Potem pa pridejo nazaj v hlev jih privežejo dajo krmila, silažo in pomolzejo. Nato pa do jutra počakajo notri. Glede poškodb ni nobenega problema. Teličke imajo pa v hlevu ves čas in jim dajo mleko ko končajo z molžo.

Glede proste reje nevem kako bi se to obneslo ker nimam izkušenj za molznice. Lahko pa rečem da se krave medsabo suvajo in prerivajo. Saj tako je pri nas ko jih imamo v globokem nastilju.

Pri nas imamo molznice noč in dan zunaj v hlev pridejo sam za kratek čas, da se opravi molža. Je pa res da se pašniki držijo okoli hleva in jih ni potrebno hodit kam daleč iskat. Sicer so pa navajene na imena in določeno uro in že čakajo pri vratih. Tudi v času ko imajo teleta, če slučajno napajamo 3x na dan dotična krava točno ve, da ima opravek in tudi čaka pri vratih.
Razen pri @nevednežu, ki je "razvadil" krave pride raje on do njih na pašo in jih kar na paši pomolze saj so slike objavlene nekje na forumu kako to funkcionira pri njemu.

Paša krav molznic se obnese odlično. Živali, ki jih je najbolj nujno pasti so, zlasti, krave molznice. Pitanci tistih 20 mesecev življenja zlahka preživijo tudi privezani. Krave normalno dočakajo starost 12 - 14 let. To je približno človekovih 70 let. Zamisli si kako bi se ti počutil, če bi od tebe zahtevali, da teh 70 let preživiš privezan, zraven pa še močno garaš. Tako so nekdaj ravnali z galjoti. Bili so privezani in veslali. Dvomim da je kateri dočakal 30 let strosti.
V intenzivnih mlečnih rejah imajo do svojih krav enak odnos kot lastnik ladje do galjotov. Življenski prostor jim zmanjšajo na minimum, od krav pa zahtevajo maksimum mleka. To je mučenje živali.
Ni debate. Krave naj bodo v topli polovici leta zunaj. Kajpak se je treba na pašni način reje pravilno pripraviti. Kaj vse je treba postoriti boš najbolje zvedel, če zdaj čez zimo prebereš knjige in članke prof. Vidriha. Ta gospod je zagovo najboljši strokovnjak za pašo.
Pomisleki o medsebojnem prerivanju živali so smešni. V vsaki čredi se vzpostavi hierarhija. To je normalno.
Če te bo o tej stvari še kaj zanimalo, kar mirno vprašaj tukaj na forumu. Tu smo zato, da pomagamo en drugemu.

Hvala za odgovore.

Knjigo prof.Vidriha imam že pred sabo, sem si jo nabavo pred dvema dnevoma.
Razmišljam res v prihodnost, kratkoročno ne vem če nam bo uspelo na hitro kaj preuredit. Problem predvsem sosednje zemljišče, če nam ga bo uspelo dobit, zaradi izpusta. Smo namreč v bolj srtrnjenem naselju na ravnini in nimam ravno ugodnih pogojev, da bi bilo vse okoli nas na razpolago. Tako, da bomo vidli če nam bo uspelo. Odvisno tudi od tega ali bom prevzel kmetijo in dobil na kakem razpisu kaka sredstva vsaj za prvi štart, drugače ne vem kako se bo izšlo ekonomsko.

Problemov z medsebojnim sesanjem nimate???

Problemi s sesanjem so. Ampak, presneto nazaj, če ne bi bilo problemov nam bi bilo preluštno in sploh ne bi vedeli da živimo. Problemi so na svetu zato da jih rešujemo.

Zdaj pa resno. Težko bi dajal komur koli nasvete. Za svetovanje so plačani svetovalci. Z veseljem pa posredujem izkušnje iz lastne prakse. Mi držimo krave zunaj na pašniku približno 200 dni na leto. To pomeni, da so krave zunaj 24 ur na dan, 7 dni na teden. Molzemo na pašniku. Zgodaj spomladi ter pozno jeseni ni dovolj paše, takrat dokrmljujemo s senom. Prednost takega načina paše je v tem, da lahko pasemo na čisto ločenih pašnikih. Krav ne gonimo v hlev. Le z enega na drugi pašnik jih premestimo. Pašniki so lahko popolnoma ločeni drug od drugega. Za premeščanje uporabljamo traktor z mobilno molzno napravo. Po končani molži skupino krav privežemo k MMN ter jih tako premestimo na drug pašnik. Osemenjevanje ter porodi praviloma potekajo v hlevu.
No, včasih nas kak porod preseneti na pašniku, ampak to ni OK.
Telice pasemo posebej. Če imajo telice dovolj dobre paše se praviloma ne sesajo. Mislim, da je medsebojno sesanje posledica lakote, žeje ali pomanjkanja mineralov. Bojda so določene živali nagnjene k sesanju. Take je treba izločiti, najbrž bi sesale tudi kot odrasle krave. Teleta tja do 8 - 9 mesecev ne spadajo na pašnik. Za njih je dobra kakšna ograja pri hlevu toliko, da so prosta.
Bikov mi ne redimo.

Vsak način reje ima svoje dobre in svoje slabe strani. Tudi paša ni idealna. Je pa zagotovo najmanj slab način reje. Brez dela tudi pri paši ne gre.

Prehod iz hlevske na pašno rejo traja tri leta.
Najprej je treba dobro preštudirati vso dosegljivo literaturo, z namenom pridobitve teoretičnega znanja. Nato je treba izdelati trdno ograjo v katero spustimo hlevske živali z namenom da se znorijo in naučijo prostega gibanja in da se vzpostavi notranja hiearhija. Zatem živali spustimo v manjši pašnik, da se naučijo pasti. Tam jih tudi privadimo na molžo na pašniku. Nazadnje pa gredo na normalen pašnik. Za vse to potrebujemo tri leta časa.
Ne trdim, da s pašo ni nič dela, nasprotno. Tudi s pašo je kar nekaj dela. Predvsem pa je treba pri tem načinu reje veliko več razmišljati, kot pri hlevski reji. Paša potebuje inteligentnega rejca. Predvsem je nujno treba znati opazovati. Opazovati živali, travno rušo, vreme... Res, nam fantom, se oči najbolj spočijejo na lepo zaobljeni ritki, ampak hočeš nočeš moramo gredoč opazovati še naše živali ter naravo.
Prednosti paše ni treba še posebej utemeljevati. Pametnemu je vse samo po sebi jasno.

jaz malo razmišljam o paši krav molznic. za kozolcem imamo 40 arov njiv. prejšnje leto sem to kosil za svežo travo, za 4 krave, in mi je vsak dan vzelo 1 uro.

urediti bi bilo potrebno čredinke. na 3 dni bi ogradil novih 5 arov. v 24 dneh bi tako porabil 40 arov. v tem času bi pa ravno zrastla nova trava v prvih čredinkah.

pred popoldnasko molžo bi jih v hlev, jim dal mrvo in krmila in bi tam privezane počakale na jutranjo molžo, po kateri bi jih spet dal na pašo. malo mi načrte kvari poletna vročina, takrat bi jih moral pasti ponoči in bi bile podnevi v hlevu. ali pa bi kar ostale v hlevu v času vročinskega vala (25+ stopinj C, ne vem točno koliko vročine krave prenesejo ampak najbrž ne veliko, ni pa nobene sence na tej njivi, tako da bi bila najbrž
večinoma potrebna nočna paša, dnevna samo slab mesec spomladi in malo dlje jeseni).

bi se to obneslo?