Pozdravljeni!

Sem študent podiplomskega študija na Fakulteti za elektrotehniko in delam seminarsko nalogo o bioplinu in moram narediti več izračunov o ekonomski upravičenosti bioplina ipd.

Zanima, če bi mi lahko kdo odgovoril na vprašanje: kolikšen je povprečen donos koruzne silaže na hektar zemlje? V enem priročniku sem dobil podatek, da za koruzno silažo velja donos bioplina na tono svežega substrata 170-200 kubičnega metra.
Če je možno bi prosil tudi podatek za pšenično silažo, travnato silažo in če gledamo samo zrnje, koliko ga pride.
Torej glavno: anima koliko bioplina dobim iz enega hektarja koruze.

hvala za odgovore!
lp



Za gnojevko sem dobil pa ta podatek, upam da je pravilen?!: 1 krava dnevno proizvede 50 kg gnojevke, to je 5 kg suhe snovi iz česar dobimo 1,3 m3 bioplina.

Konkretno letošnji donosi so bili od 40 pa do 120 m3 nasute silaže.. Torej precej širok razkorak...Povprečenje iz tega bo slab podatek, vendar nekje 70 do 80 m3 nasute silaže pride iz tega, ko je potlačena v silosu še toliko manj.. Odvisno spet od vlage in ostalih dejavnikov.. Cenovno pa nasuti meter na parceli brez stroška siliranja in odvoza okoli 10€ za 1m3..

Kolikor je meni znano, je študij o bioplinu narejenih že veliko, torej morajo biti tudi ti podatki dostopni. Na KIS-u jih precej delajo, tam tudi dobite vse te podatke. Namreč - mi lahko povemo vsak svojo izkušnjo oz. predvsem OCENO, ki ima lahko precej napake, če boste iz tega računali povprečje, pa ni nikjer rečeno, da je vzorec reprezentativen. Predlagam torej, da se obrnete na Kmetijski inštitut Slovenije, na spletni strani imajo vse kontakte, če vam podatkov tam ne bodo dali, vam bodo pa povedali, kje dobiti informacije. Na veliko se z bioplinom ukvarja tudi asistent na katedri za strojništvo na BF - Aleš Zver: ales.zver[afna]bf.uni-lj.si

Na teh dveh naslovih zagotovo dobite mnogo podatkov. Pa ne samo o donosih, ampak tudi ogromno drugih.

V naših gozdovih vsako leto zgnije tone in tone lesa zaradi slabega gospodarjenja nekaterih lastnikov, ki jih ni malo. Ali je res cenejše njivo orat, sejat, špricat (obremenevanje okolja) in žet kot pa urediti lastništvo in nego gozdov?

Hvala lepa za odgovore.

Če smo že pri gnitju lesa v gozdu- to je najbolj naraven postopek, kjer je krog hranil v 100% sklenjen - brez izpadov. Ljudje les odnašamo, vendar je izkoriščanje dovolj ekstenzivno, da se ta deficit ne pozna. Torej je popolnoma zanemarjen gozd najbolj naraven in ekološki. Drugo pa je na njivah, kjer je odnašanje hranil intenzivno in krog ni sklenjen. To pa je velik problem. Kratkoročno ne, dolgoročno pa.

Glede kurjenja hrane in podobnega pa govorimo, kot je že moderator povedal, v temi bioplin...

Kurjenje hrane....kaj pa debelost in nezdrava prehrana.....pridelki so večji....ne poznam nikogar ki gladuje. O pomanjkanju hrane na drugih celinah pa nebi prosim.

ne, ne - govorim samo o Sloveniji in njeni samooskrbi.