Prehrana krav molznic je tehnologija, ki se je je treba lotiti skrajno resno in strokovno. V intenzivnih sistemih prireje mleka je zelo pomembno, da so krave pravilno oskrbljene z vsemi hranili. Zelo pomembna je tudi vzreja plemenskih telic, ki je predpogoj, da so krave v proizvodnji čim bližje svojemu genetskemu potencialu. Pri nas vsi govorijo, da imamo slabše krave kot v tujini. Tudi slabše bike itd. ampak s pravilno prehrano (govorim o idealizirani situaciji) vse od rojstva telic lahko na ravni države v 5 letih izboljšamo povprečno mlečnost mlečnih pasem (rjava in čb) na 9.000 ali še več pri čb in preko 8.000 pri rj. V to sem prepričan, samo treba je pristopati strokovno. Čas, ko je bilo vse dobro, da je krava preživela, je mimo. Sodobne krave so zelo občutljive, predvsem zaradi obremenitve organizma zaradi izredno visoke proizvodnje. Za 1 liter mleka mora kravje srce prečrpati 400-500 l krvi. Zdaj pa zračunajte, koliko je to v dnevu, letu, življenju krave. To so res izredne obremenitve, ki zahtevajo oskrbo krave z vsemi hranili in v pravilnih razmerjih.
VZREJA PLEMENSKIH TELIC
Začel bom kar pri vzreji plemenskih telic. Telitve se ne bom loteval, mogoče kdaj drugič.
Prva in najpomembnejša stvar takoj po rojstvu teleta je to, da dobi mlezivo svoje matere. Če mati zaradi kakršnegakoli vzroka nima mleziva ali ga ni dovolj, mora imeti vsak rejec v skrinji v plastenkah zamrznjeno mlezivo ene krave iz njegove črede. Tega sicer nisem še nikjer slišal, ampak sigurno bi bilo dobro vsaj vsako leto mlezivo zamenjati, če ga ne potrebujemo. Tele je, ko se rodi, neodporno. Nima protiteles, pride pa v neizmerno onesnaženo okolje z vsemi mogočimi mikroorganizmi. Zato mora prejeti protitelesa in zaščitne beljakovine od matere. V telesu matere je tele v sterilnem okolju, zato je zanj ogromen šok, ko pride na svet. Mlezivo mora dobiti najkasneje v 6 urah po porodu. Namreč imunoglobulini – enostavno rečeno zaščitne beljakovine – so velike molekule, ki pri starejšem teletu ne morejo prodreti skozi steno prebavil v kri, zato se razgradijo in izgubijo funkcijo. Pri en dan starih teletih pa so v steni prebavil večje pore, ki omogočajo prehod teh beljakovin v kri in s tem omogočijo teletu, da sprejme protitelesa. Temu pravimo pasivna odpornost, ker je ni razvilo tele samo, ampak jo je pridobilo. Potem pa, ko tele dobiva vsak dan mleko, se začne tudi samo odzivati na okolje in tvoriti protitelesa, ki ga varujejo, ko izgubi pasivno odpornost. Temu pravimo aktivna odpornost. Pore v prebavilih se najprej zapirajo počasi, potem, ko tele prvič dobi mlezivo, pa hitro. Zato je važno, da tele najkasneje v prvih 24 urah po rojstvu dobi okoli 4 litre mleziva. Tako bo zagotovljena zadostna pasivna odpornost. Potem pa prve 3 dni naj dobiva mleko (mlezivo) 3x na dan po 1,5-2 litra, potem pa 2x s postopnim povečevanjem do 9 ali 10 litrov na dan. Možno je tudi, da mi dajemo mlečni nadomestek. Sam s tem nimam izkušenj, raziskave pa niso pokazale, da bi negativno vplival na plemenske živali. Je pa cenejši, ker mleku v prahu odvzamejo beljakovine in dodajo rastlinske beljakovine, ki so cenejše. Je pa treba prehod iz mleka na nadomestek opraviti postopoma.
Zelo pomembna stvar je, da imajo teleta od drugega tedna naprej vedno vodo po volji. To je izrednega pomena. Teletom je potrebno dajati tudi neko žitno krmo, najboljše starter, ker se jim tako razvijajo resice vampa in je absorpcijska površina neprimerno večja, kot če jih krmimo samo z mlekom. Seno tu igra samo vlogo povečanja volumna, ne vpliva pa skoraj nič na razvoj resic. Je pa zelo priporočljivo dajati tudi seno prve košnje, od 2. tedna naprej. Najprej se teleta z njim samo igrajo, počasi pa ga čedalje več pojedo. Enako je s starterjem. Tako se tudi začne razvijati mikroflora v vampu, da je prebava voluminozne krme čim bolj učinkovita. Mleko naj teleta dobivajo do 2 ali 3 mesecev starosti. Do odstavitve naj dobivajo starter, do 1,5 kg na dan, po odstavitvi pa mogoče še malenkost več, saj je odstavitev šok za teleta. Preide z mleka, ki je lahko prebavljivo, na voluminozno krmo, ki je težko prebavljiva. Teleta, ki ne dobivajo starterja in so nepravilno odstavljena, shujšajo. Rast se zaustavi, gre celo v nasprotno smer, takoj se starost ob prvi telitvi poveča tudi za več mesecev, torej se povečajo stroški vzreje telic. Teleta, ki so pravilno, pravočasno in ob pravilni prehrani odstavljena, ne shujšajo skoraj nič. Malo že, nikakor pa ne zelo. Potem je do pol leta starosti priporočljivo dajati neko drugo močno krmo, recimo TL-PIT, njegovo količino pa postopoma zmanjševati. Ob starosti pol leta prenehamo z dajanjem močne krme, vse do 3 tednov pred telitvijo telice. Torej dobivajo naj samo voluminozno krmo in MVD. Jaz jim dajem kar enak MVD kot kravam, samo v manjši količini. V prehrano telic do 1 leta spada odlično seno in travna silaža, lahko kakšen kg koruzne, ni pa potrebe. Mi jim dajemo samo mrvo in travno silažo. Po enem letu starosti pa jih je treba krmiti še bolj skromno. Samo kakšen kg travne silaže in slabo seno ali slama. Tako bo vamp prilagojen na slabo krmo, ki bo dobro izkoriščena. Ob začetku laktacije bo odlična krma, ki je primerna za molznice, imela še toliko večji efekt, ker bo še bolje izkoriščena. Jasno – voda po volji je vedno samoumevna.
PREHRANA V LAKTACIJI
Telice in krave na porod ne smejo priti debele. Če so, bodo problemi s ketozami, retencijami, plodnostjo, nižja bo mlečnost. Zato ne smejo biti predebele. 2 meseca pred predvideno telitvijo (oz. V času, ko so presušene) jim ne smemo dajati MVD za molznice, ampak za presušene krave. 3 do 4 tedne pred telitvijo jih pričnemo navajati na krmo molznic. Počasi začnemo povečevati delež koruzne in travne silaže v obroku. Kakšna 2 tedna pred telitvijo jim že damo do 1 kg močnih krmil za višje mlečnosti, po porodu pa jih počasi povečujemo. Vendar pozor – POČASI! Do 3 tednov po telitvi smemo dajati kravam samo polovično dozo koncentratov. Sicer bo mlečnost hitro narasla, ampak tudi hitro padla. Po 3 tednih pa lahko počasi, recimo v 1 tednu, povečamo dozo do polne – torej količine, ki si jo krava glede na proizvodnjo zasluži. V prvih 100 dneh laktacije morajo krave dobiti samo odlično krmo in koncentrate z visokimi deleži beljakovin in energije, saj so potrebe po hranilih prevelike, precej večje, kot lahko krave pojedo, in črpajo telesne rezerve. Zato krave po telitvi hujšajo, potem pa spet nadomeščajo hranila in nalagajo rezerve do nove telitve.
Prvih 100 dni je torej najbolj pomembnih in občutljivih. V tem času pri večini krav pride do pojatve in posledično osemenitve. Neko osnovno pravilo je, da naj bi kravo prvič osemenil toliko dni po telitvi, kot jih dobiš po izračunu: najvišjo mlečnost krave množiš z 2 in dobiš dni po telitvi, ko naj bi bila krava prvič osemenjena. Jasno, da ne govorim, naj bo osemenjena tisti dan, ampak ko se bo prvič po tem času gonila. Torej – če ima krava na višku laktacije 40 kg mleka, jo prvič osemenimo po 80. dnevu. Seveda moramo spremljati tudi kondicijo krave. Če je slaba, še eno pojatev počakamo. Če pa je dobra, jo osemenimo. Okrog osemenitve ni posebnih priporočil glede prehrane. T.i. Flushing-efekt – torej povišana koncentracija energije v obroku kakšen teden pred predvideno pojatvijo in osemenitvijo – pri govedu menda nima kkašnega efekta. Če pa je krava v skromni kondiciji, ji to sigurno ne bo škodovalo. Torej recimo 0,5 kg žita ali kakšnega energetskega krmila. Ni pa nujno, če je krava v dobri kondiciji in če nima ekstremno veliko mleka, sploh ne.
Sicer je tekom laktacije prehrano relativno enostavno uravnavati (seveda govorim o povprečnem obroku). Potrebe za vzdrževanje se niti ne spreminjajo, čeprav krava hujša in je zato lažja, bo pa tisti višek hranil naložila v rezerve. To je prav. V začetku (1-2 meseca po telitvi) je pametno kravam dajati nekoliko več beljakovin, torej koncentrate z višjim deležem beljakovin, kot v poznejši laktaciji. Za začetek laktacije je primeren npr. K19, za krave z več kot 50 litri mleka pa K22. Več absolutno ni potrebno. Po 2 mesecih pa je dovolj K18 ali 17, ali pa če h K19 primešamo še 10% nekega žita. Namreč beljakovinsko-energetsko razmerje je preveliko, preveč je beljakovin. S tem je organizem krave obremenjen s presnavljanjem dušika, viški se v obliki sečnine izločajo v mleko in rodila, kar povzroča plodnostne motnje, pa tudi preveč dušika vodi v prekomerno nastajanje amoniaka v vampu in s tem upočasnjuje presnovo v vampu, torej zavira rast mikroorganizmov, ker je za njih toksičen. Pa tudi še en vidik je – dušik še dodatno obremenjuje okolje, saj se ga več tudi izloči. Do tu sem govoril samo o koncentratih, ki jih dobivajo krave z mlečnostjo, ki je višja, kot jo pokriva osnovni obrok. Pa pojdimo k osnovnemu obroku.
Osnovni obrok je ponavadi sestavljen iz silaže (koruzne in/ali travne) in sena. Kadar je v njem tudi koruzna silaža, je treba osnovni obrok dopolniti z beljakovinsko komponento, to so lahko sončnične, ogrščične, bučne ali sojine tropine/pogače. Sončnične so najmanj primerne, ker vsebujejo preveč fosforja, kar spet lahko vodi v plodnostne motnje – abortuse zarodkov in podaljšane pojatve. To je lahko velik strošek. Najbolj primerne so sojine tropine, ker so najbolj koncentrirane, pametno pa je uporabljati mešanico – torej več komponent, ker je v vsaki nekaj boljšega in slabšega. Tako dobimo boljši in bolj izkoristljiv obrok. Kjer v obrokih ni koruzne silaže, je ponavadi problem z viški beljakovin. Te obroke je treba izravnati z energetskimi krmili, torej z žiti. Spet je najprimernejša mešanica. Potem pa še MVD. Molznice iz osnovnega obroka ne dobijo dovolj mineralov in vitaminov za optimalno počutje, zdravje in proizvodnjo. Zato jim jih je NUJNO dodajati. Predvsem je pomembno, da imamo pravi dodatek glede na količino kalcija in fosforja v osnovni krmi. Na intenzivno gnojenih travnikih z dušikom je pH v tleh nizek in s tem so imobilizirani nekateri elementi (predvsem kalcij). Zato ga tudi v rastlinah primanjkuje in ga je treba nadomeščati z MVD. Sicer je to kompenziranje, končna rešitev je primeren pH in apnenje površin, ampak v situaciji, ko imamo premalo kalcija, je treba ukrepati takoj. Kalcij je zelo pomemben element, saj ga krave veliko izločijo z mlekom. Če je kalcija premalo, je motena proizvodnja in krava lahko dobi mrzlico. Torej – bolje je kakšen gram kalcija preveč kot premalo. Pomembno je razmerje Ca:P v obroku, ki mora biti med 1,5 in2:1. Če je širše, ni v redu, če je ožje, ni v redu. Določimo pa ga seveda lahko samo z izračunom obroka. Torej z analizo krme. Vir kalcija je apnenec. Pomemben element je tudi natrij v primerjavi s kalijem. Razmere K:Na mora biti od 5 do 10:1. glede na natrij krave tudi uravnavajo konzumacijo in če ga je v obroku premalo, bodo pojedle manj, torej tudi dajale manj mleka. Natrij dodajamo v obliki soli ali sode bikarbone. Priporočam nekaj sode bikarbone, lahko pa tudi sol, odvisno od cene. Soda tudi ugodno deluje na pH v vampu – ga dviguje. Spet je treba za primerno količino narediti analizo krme. Večina proizvajalcev MVD ponuja različne MVD ravno glede na vsebnosti Ca, P, Mg, K in Na. Treba je izbrati ustrezen dodatek, ni važno od katerega podjetja – dodani mikrominerali in vitamini se ne razlikujejo veliko. Treba je preveriti, če se recimo odločaš med 2, ki imata enako razmerje Ca:P in količino Na, koliko imata ostalih dodanih stvari. Nekateri dodajajo biotin za boljše parklje, vendar to ob izravnanem in ustreznem obroku ni potrebno. Jasno so ti dodatki tudi dražji. Biotin je reševanje problema, ko le-ta že je prisoten, urejen obrok pa je preventiva.
PREHRANA PRESUŠENIH KRAV
je zelo pomembna. Če bomo kravo med ''suho'' dobo pravilno hranili in jo v pravi kondiciji pripeljali na porod, bomo imeli tudi dobre rezultate v naslednji laktaciji. Prehrano suhih krav uravnavamo glede na kondicijo krave, ki jo presušimo. Če je krava debela, jo krmimo restriktivno – oz. S slabo mrvo, da ima poln vamp. Če je v slabi kondiciji, naj dobiva bolj kvalitetno krmo. Zelo pomemben pa je izbor MVD. Namreč krave v suhi dobi potrebujejo bistveno manj kalcija, ker ga ne izločajo z mlekom. Zato ga moramo dati izredno malo v obrok. Če ga je preveč, se organizem ''poleni'' – po domače rečeno – in ko krava začne dajati mleko, dobi parezo – mrzlico. To je problem veliko čred, ki nimajo urejene prehrane. Če je kalcija v obroku za suho dobo malo, bo organizem kalcij, ki ga dobi, izkoristil bistveno bolje, kot če bi ga bilo veliko. Zato tudi ne bo problemov s presnovo kalcija v obdobju laktacije. Torej: presušene krave imajo zelo majhno potrebo po hranljivih snoveh. Daleč manjšo, kot so sposobne pojesti. In krava, če ima krmo po volji, ne bo pojedla toliko, kot rabi, ampak toliko, kot ji paše. Zato je treba biti pri suhih kravah raje malo ''Gorenjca'', kot pa jim dajati preveč.
Še tole - kondicijo je nepriporočljivo popravljati med suho dobo. Najbolje je, da je krava krmljena tako, da po koncu laktacije do poroda kondicije ne spreminjamo več. Je pa še vedno bolje, da jo popravimo, kot da krava pride predebela k porodu.
POMEMBNA DEJSTVA
1.Krava mora biti vedno krmljena glede na njene potrebe. Nekatera podjetja (sano) zagovarjajo fiozofijo, da mora krava vedno dobivati enak obrok. To je larifari in bedarija. S tem se naredi ogromno škode.
2.Osnovnega obroka ne smemo izravnavati s koncentratom za višje mlečnosti. Mnogi kupujejo K19, ker imajo premalo beljakovin v osnovnem obroku. K19 je koncentrat za višje mlečnosti in ne za izravnavo deficita beljakovin. Osnovni obrok je treba izravnat posebej, koncentrat pa naj dobivajo samo krave, ki imajo višjo mlečnost,kot jo zagotavlja osnovni obrok.
3.Koncentrat za višje mlečnosti vedno krmimo glede na potrebe krave. 1 kg koncentrata oskrbi kravo za proizvodnjo 2-2,4 kg mleka. V skladu z vsebnostmi beljakovin in energije (NEL) pripravimo recepturo, po kateri krmimo krave s koncentratom. Če imamo osnovni obrok npr. za 22 kg mleka, krave z nižjo mlečnostjo ne smejo dobiti NIČ koncentrata za višje mlečnosti. Mogoče bi se jim mlečnost za kakšen kg popravila, vendar bi nalagale preveč rezerv, postale predebele, pa še hranila mečemo direktno na gnoj. Krave v začetku laktacije torej rabijo več koncentrata, tiste na koncu pa malo oz. Nič. Izjema pa so, jasno, krave, ki so namenjene izločitvi in jih hočemo dopitati.
4.V obroku mora biti vedno vlakninska – strukturna komponenta. Torej seno ali slama. Krave so prežvekovalci. Ko prežvekujejo, se jim v slino sprošča natrijev hidroksid, ki deluje kot pufer – torej zvišuje pH v vampu, ki pada, ker MO presnavljajo celulozo v nižje maščobne kisline. Če je v vampu premalo neprebavljenih delcev, ni potrebe po prežvekovanju in pH v vampu preveč pade. Posledica je manj maščob v mleku, manjša proizvodnja, mehkejša roževina parkljev, krajša življenjska doba krav. Izjema, ko ni treba dodajati mrve, je, če bi npr. krmili samo dobro ovenelo travno silažo (z več kot 40% SS). Sicer je vedno treba dodajati mrvo ali slamo.
5.Redno je treba spremljati rezultate AT4 kontrole. Ta kontrola nam da izjemno bogate informacije, kako delamo s prehrano v čredi krav. Če jih pogledamo šele, ko pride kontrolor na kmetijo nalednji mesec, je to skrajno neodgovorno. Treba se je naučiti interpretirati rezultate kontrole, vsakič pogledati, kako je s čredo in po potrebi ukrepati. Zelo uporaben je tudi podatek o vsebnosti sečnine v mleku. Če znamo upravljati s prehrano, se nam bo strošek analize bogato povrnil z višjo prirejo. Jaz osebno vsakič, ko je kontrola, 2.-3. delovni dan po kontroli skos visim na govedo.si in čakam rezultate, ker me zanima kaj se s kravami dogaja. Bodite taki tudi vsi, ki se ukvarjate s prirejo mleka.
Pa srečno in uspešno!
Tako, na kratko sem predstavil (ampak res na kratko) osnovne zakonitosti v prehrani krav molznic. Upam, da bo komu kaj prav prišlo.
Z vprašanji pa kar na dan, če bom le vedel, bom odgovoril.
Nazadnje urejal/a _toni 27 Avg 2010 21:22; skupaj popravljeno 1 krat |
Hvala!
