sebo je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Nikar ne vleči ven. Saj če bi ga prodal po 10 €/l pol bi bila pa najboljši krava, ki bi ga dala samo 2 l. Pa tudi umestno pripombo mstreka si preberi. Tudi mlekarne plačujejo sedaj več kot 0,4 €/l (upoštevaje pavšal ali DDV, ki ga pri direktni prodaji ni). Trenutno niso krmila nič dražja (preračunano na hranilne snovi ) od povprečne lastne cene sena. Če seno ali bale kupuješ so krmila v glavnem kar precej cenejša. Zaradi vseh ostalih fiksnih stroškov, te pa l mleka pri kravi s 30 l mleka zanesljivo pride ceneje od mleka krave, ki ga da samo 15 l. Žal je tako, da denar prinaša količina, posebna kakovost pa v precej manjši meri, ker je krog ljudi, ki so pripravljeni nekaj preplačati preozek, zlasti pa pri nas. Zdaj pa si računaj: za minimalno plačo na kmetiji moraš . Tukaj pozabljaš nekaj da 1. -trenutno je mleko precej dobro plačano 2- močna krmila so trenutno relativno poceni (je marža kmeta prek prodanega mleka precejšna) 3- dolgoročno gledano imamo v slo premalo površin za obstoj ( oz. konkuriranje ostalem svetu) vseh slovenskih kmetij, ki trenutno še oddajajo mleko 4 z dvigom standarda oz. z višjim ostankom razpoložljivega dohodka bo oz. že je ekstra kvaliteta iskana V končni fazi se vsak odloči sam kaj mu bolj ustreza in je brez realnih primerov kaj se bolj spalača; Laktacija s tri, pet ali deset tisoč litri enako uspešna ali neuspešna. Glede na trenutno situacijo je kmetija z deset tisoč litri najbrž res najuspešnejša- vendar govedoreja je precej dolgoročna panoga in soditi na podlagi par uspešnih let najboljšo strategijo zame ni najpametneje.

1. nima veze. gre za razliko med 10 in 25 l mleka na kravo na dan. Razmerja je enako ali je mleko po 0,1 ali pa 10 €/l

2. so poceni in trenutno se splača mleko "delati" iz krmil. Vendar pa to še ne pomeni, da pa za 25 l mleka na dan potrebuješ goro krmil. Če imaš kvalitetno kravo in osnovno krmo takšno mlečnost dosežeš že s 3-4 kg krmil. Z odlično osnovno krmo in ustreznim managementom pa tudi brez krmil.

3. to je jasno in tisti s par kravami in recimo 50 l dnevno namolzenega mleka bodo morali prenehati ali pa povečati. A če bi imeli namen in znanje povečati prirejo mleka, bi to verjetno že do sedaj storili. Torej je bolj realno pričakovati, da bodo odnehali. Hvalabogu, ker bodo tako sprostili površine za tiste, ki imajo realne možnosti za rast.

4. seveda je to res, vendar če bo prava cena bo tudi tisti ki molze 30 l mleka na kravo kupcu ponudil želeno kakovost. Če nekdo hoče "seneno" mleko mu ga bo še dosti lažje ponudil nek profesionalen kmet, ki ima dovolj veliko čredo in mlečnost, da akumulira dovolj denarja in ga bo recimo lahko vložil v sušilnico za seno. Nekdo s tistim 1000 € prihodka od mleka mesečno seveda tega ne more storiti.

Seveda se vsak odloča sam. Moj poseg je bil samo opozoriti, da sanje marsikdaj niso uresničljive in se je bolje čim prej soočiti z realnostjo kot pa upati na kakšne čudežne rešitve. .
Res je govedoreja dolgoročna panoga in ravno dolgoročni trendi potrjujejo moje trditve. Pred 50 leti je bila povprečna mlečnost v Sloveniji 2500l mleka (približno 6 l na krmni dan), danes je enkrat večja. v naslednjih 50 letih se bo zelo verjetno povprečna mlečnost v Sloveniji povečala na 10.000 l mleka (cca 30 l na krmni dan - kar pa boljše kmetije že tako danes dosegajo.). Pa ne gre toliko za povečevanje maksimalne mlečnosti, tu je dvig počasnejši, vendar pa izključno odpadajo rejci na spodnjem koncu, zato se povprečje skozi dviguje, tudi če bi maksimalna mlečnost ostala enaka.

To je res, vendar to je še vedno mainstream imaš pa tudi primere, ko lahko uspešno kljubuješ trendu, če si res dober ali če povem drugače imaš stranke.



Tak primer je npr.slo izdelovalec gramofonov Kuzma.
Ali pa lastnik podjeta Kuverta http://www.finance.si/215642/Kralj-kuvert


Za prilagajanje trendom pa je mogoče dobro le pogledat čez mejo in Zahodnjake kopirat. Trend te lahko tudi zelo hitro pokoplje, če vstopiš prehitro ali prepozno ali s preveč optimizma in premalo zdravega razuma.

Tako mi je pred časom rekel kmet, ki med drugim prodaja zelenjavo, rekel, da vedno kadar gre v Nemčijo pogleda v supermarkete kaj ljudje največ ali kaj drugega kupujejo kot pri nas.

kmetovalec je napisal/a:

sebo je napisal/a: kmetovalec je napisal/a: Nikar ne vleči ven. Saj če bi ga prodal po 10 €/l pol bi bila pa najboljši krava, ki bi ga dala samo 2 l. Pa tudi umestno pripombo mstreka si preberi. Tudi mlekarne plačujejo sedaj več kot 0,4 €/l (upoštevaje pavšal ali DDV, ki ga pri direktni prodaji ni). Trenutno niso krmila nič dražja (preračunano na hranilne snovi ) od povprečne lastne cene sena. Če seno ali bale kupuješ so krmila v glavnem kar precej cenejša. Zaradi vseh ostalih fiksnih stroškov, te pa l mleka pri kravi s 30 l mleka zanesljivo pride ceneje od mleka krave, ki ga da samo 15 l. Žal je tako, da denar prinaša količina, posebna kakovost pa v precej manjši meri, ker je krog ljudi, ki so pripravljeni nekaj preplačati preozek, zlasti pa pri nas. Zdaj pa si računaj: za minimalno plačo na kmetiji moraš . Tukaj pozabljaš nekaj da 1. -trenutno je mleko precej dobro plačano 2- močna krmila so trenutno relativno poceni (je marža kmeta prek prodanega mleka precejšna) 3- dolgoročno gledano imamo v slo premalo površin za obstoj ( oz. konkuriranje ostalem svetu) vseh slovenskih kmetij, ki trenutno še oddajajo mleko 4 z dvigom standarda oz. z višjim ostankom razpoložljivega dohodka bo oz. že je ekstra kvaliteta iskana V končni fazi se vsak odloči sam kaj mu bolj ustreza in je brez realnih primerov kaj se bolj spalača; Laktacija s tri, pet ali deset tisoč litri enako uspešna ali neuspešna. Glede na trenutno situacijo je kmetija z deset tisoč litri najbrž res najuspešnejša- vendar govedoreja je precej dolgoročna panoga in soditi na podlagi par uspešnih let najboljšo strategijo zame ni najpametneje. 1. nima veze. gre za razliko med 10 in 25 l mleka na kravo na dan. Razmerja je enako ali je mleko po 0,1 ali pa 10 €/l 2. so poceni in trenutno se splača mleko "delati" iz krmil. Vendar pa to še ne pomeni, da pa za 25 l mleka na dan potrebuješ goro krmil. Če imaš kvalitetno kravo in osnovno krmo takšno mlečnost dosežeš že s 3-4 kg krmil. Z odlično osnovno krmo in ustreznim managementom pa tudi brez krmil. 3. to je jasno in tisti s par kravami in recimo 50 l dnevno namolzenega mleka bodo morali prenehati ali pa povečati. A če bi imeli namen in znanje povečati prirejo mleka, bi to verjetno že do sedaj storili. Torej je bolj realno pričakovati, da bodo odnehali. Hvalabogu, ker bodo tako sprostili površine za tiste, ki imajo realne možnosti za rast. 4. seveda je to res, vendar če bo prava cena bo tudi tisti ki molze 30 l mleka na kravo kupcu ponudil želeno kakovost. Če nekdo hoče "seneno" mleko mu ga bo še dosti lažje ponudil nek profesionalen kmet, ki ima dovolj veliko čredo in mlečnost, da akumulira dovolj denarja in ga bo recimo lahko vložil v sušilnico za seno. Nekdo s tistim 1000 € prihodka od mleka mesečno seveda tega ne more storiti. Seveda se vsak odloča sam. Moj poseg je bil samo opozoriti, da sanje marsikdaj niso uresničljive in se je bolje čim prej soočiti z realnostjo kot pa upati na kakšne čudežne rešitve. . Res je govedoreja dolgoročna panoga in ravno dolgoročni trendi potrjujejo moje trditve. Pred 50 leti je bila povprečna mlečnost v Sloveniji 2500l mleka (približno 6 l na krmni dan), danes je enkrat večja. v naslednjih 50 letih se bo zelo verjetno povprečna mlečnost v Sloveniji povečala na 10.000 l mleka (cca 30 l na krmni dan - kar pa boljše kmetije že tako danes dosegajo.). Pa ne gre toliko za povečevanje maksimalne mlečnosti, tu je dvig počasnejši, vendar pa izključno odpadajo rejci na spodnjem koncu, zato se povprečje skozi dviguje, tudi če bi maksimalna mlečnost ostala enaka.

Zdej nevem kaka je ravno politika trgovin, znamk ipd ter cenovna občutljivost kupcev. Če vzamem ceno mleka zadnjih 5 let, ko je šla od 25-45 centov. V trgovini je pa najnižja cena mleka skoraj ves čas tam okoli 55 centov, se sprašujem ali sedaj kurijo svoje rezerve predelovalci ali je vprašanje časa kdaj se bojo cene dvignile. Situacije ne poznam se pa bojim, da se bodo ta razmerja(prodajna cena na drobno/odkupno ceno) z razvitostjo trga še povečevale.
Tu bi bila zelo enostavna analiza velikost BDP in razlika med povprečno odkupno in min. prodajno ceno v trgovini na drobno.

Trend kaže v smeri 10.000l po laktaciji, glede na zadnjih 50 let, vendar pred 50 leti smo bili v Slo lačni mleka. Tvojo napoved podpira rast povpraševanja po mleku v razvijajočem svetu in rast števila prebivalcev.
Če mleku transportiraš na daljše razdalje, zmaga tisti z najboljšo logistiko infrastrukturo ipd- tu mi nismo ravno najboljši.
Če se bo rast prebivalstva ustalila ali pa vstavila zmanjka kupcev.
Če pride do resnejše finančne krize bo EU mleko lahko predrago za razvijajoči se trg.
PO drugi strani pa imamo čedalje močnejši trend zdrave prehrane, opozorila o škodljivosti polnomastnega mleka, zahteve po pašnih reji.
Zadnjič sem iz ust svetovalca za živinorejo slišal zanimivo vprašanje če so sprva plačevali po L kasneje po maščobah in beljakovinah, zakaj ne bi v parih letih po vsebnosti karetinoidov.

Kar se tiče širjenja kmetij prek propadanja šibkejših bi rekel le da je čedalje več mladih z znanjem tako da je tukaj že precejšen boj za zemljo, ki se lahko sprevrže v klanje, če se trenutna situacija (dobre odkupne cene, EU kmetijska politika, gospodarska situacija Slovenije) nadaljuje več kot pet let.



Sem pogledal še malo po spletu. Povprečna mlečnost na NZ je cca 360 milk solids- če sem pretvoril prav je to cca 4.000 l na laktacijo in če je njihovo proizvodna cena najnižja na trgu ... ?

link

Cena v NZ je z evropsko neprimerljiva, ker če imaš neomejeno pašnikov in ne kupuješ ničesar - ne gnojila, ne krmil, zaradi milega podnebja ne potrebuješ hleva itd... potem je tudi taka mlečnost dobičkonosna.

Trendi.... 10.000l.... Liska je znala živeti 18 let in dati vsako leto tele, pripusti so bili izjemno uspešni.... Kje pa smo danes z dolgoživostjo in uspešnostjo pripustov? Enako kot pri ljudeh oz. ženskah.... tiste, ki bi rade zanosile morajo okrog doktorjev, tiste pa, ki niso niti ready pa samo moške gate vidijo pa že rata...

Da bodo morali tisti z par kravami opustiti rejo so govorili že pred 20 leti. Ampak ne boš verjel, eni še zmeraj živijo od tega...Pač bolj skromno in bolj garaško. Zakaj kritizirati "ekstenzivno" prirejo mleka? Marsikaj je povezano z prirejo mleka in bistveni problem je zastarel hlev, kjer je vezaja reja, nezmožnost ločevanja živali in ločenega krmljenja itd. Ampak tak kmet tudi nima vknjižene hipoteke.

Tudi pri pridelavi pšenice je podobno.... Drugim žanjem 4-5, sebi 7-8t. Ampak jaz ga ne bom kritiziral, ker vem kaj vse je za to potrebno in ga razumem.

Malo neprimerljivo. Problem neplodnosti pri ženskah je ta, da se je povprečna starost prve zanositve prestavila za skoraj 10 let v zadnjih 30 letih - iz dobrih 20 na slabih 30. Biološka ura pa tiktaka hitro, ženska če ne zanosi prvič do 25. leta, je verjetnost, da bo sploh lahko zanosila, samo še 25%. Tiste, ki ''niso pripravljene'' so pa itak vedno mlade in itak da ''rata''. Popolnoma biološka zadeva.

Pri kravah je pa drug problem - žival, ki ima nek genetski potencial za 10.000l mleka, rejec jo pa matra na privezu, v temnem hlevu, ali pa na spolzkih tleh, kratkih ležiščih, ob SLABI IN NEURAVNOVEŠENI KRMI, pa pričakuje, da bo ta krava dobra. Ne more biti, ker če ne bo izpolnila svojega potenciala, bodo povsod problemi. Žal tako je. Imaš hleve, ki imajo povprečno mlečnost preko 12.000, pa NIMAJO PROBLEMOV Z ZDRAVJEM, NITI S PLODNOSTJO, krave pa zdržijo zelo dolgo. Ker imajo zadeve s prehrano POŠLIHTANE, imajo ogromno znanja in krave komfortno uhlevljene. To je recept za uspeh. Pa brez nekih ekstra mineralnih in vitaminskih dodatkov in mešanic, ki jih naše mešalnice tako uspešno prodajajo.

_toni je napisal/a:

Cena v NZ je z evropsko neprimerljiva, ker če imaš neomejeno pašnikov in ne kupuješ ničesar - ne gnojila, ne krmil, zaradi milega podnebja ne potrebuješ hleva itd... potem je tudi taka mlečnost dobičkonosna.

Če prodajaš na prostem trgu (svet) sta edini merili cena in kvaliteta.
Kake pogoje imaš nikogar ne zanima.

Sam zakaj bi se potlej v Slo želeli povečevat prirejo, ni enostavneje prenest znanje in kapital tja kjer so pogoji boljši...


Misliš da ne bi kupovali več gnojil in dodajali močno krmo- če bi se jim to splačalo. Po teoriji da je boljša višja laktacija kot nižja, ker so vzdrževalni stroški isti bi se jim.

Lepo se je raztegnila tema. Bom poskušal odgovarjati vsem naenkrat. Jaz sem se v temo vmešal zaradi očitne računske napake začetnika, ki je trdil, da pri polovični mlečnosti krave zasluži dvakrat več. Kar je nemogoče in je vsakemu s petimi razredi osnovne šole jasno. Drugače pa je seveda logično, da vsak poskusa optimizirati svoj prihodek. Vendar za uspešnost ne moremo ocenjevati samo po stroških, niti po bruto prihodku. Dejansko pomembno je tisto kar ti ostane (prodajni prihodek-stroški). Za tiste, ki imajo možnost svoj čas (delo ) prodati drugje je pomemben predvsem zaslužek na uro. Vsak si mora pač poiskati tisto kombinacijo intenzivnosti, ki mu omogoča najboljše izkoriščanje njegovih danosti in pa seveda ustrezen dohodek za dostojno življenje. Seveda je da razpravljati kaj je dostojno življenje, a mislim, da ni naš cilj preživeti cel teden s skorjico kruha, kot kašnemu tibetanskemu menihu. Standarde dostojnega življenja postavlja okolje in nekako naj bi tudi kmetje imeli povprečen standard, če ne bodo ščasoma vsi otroci pobegnili s kmetij. Ker pa realne cene kmetijskih pridelkov padajo že vse odkar so Feničani izumili denar je trend pač takšen, da je potrebno za enak zaslužek pridelati in prodati vedno več. Ker pa v drugih dejavnostih produktivnost in s tem zaslužek raste še hitreje je kmetijstvo prisiljeno v še toliko bolj noro dirko, če hoče obdržati enakovreden standard.
V glavnem je pač tako, da količina prinese denar in tu kmetijstvo ni izjema. Na pomen količine kaže tudi tisti primer s kuvertami. Dejansko gospod z njimi zalaga pol Evrope in čeprav pri vsaki ne zasluži niti centa, je zaradi količine obogatel. Drugi primer z gramofoni pa kaže na možnost nišnih izdelkov, kjer pa lahko z majhno količina a z visoko dodano vrednostjo tudi solidno živiš. Žal je v kmetijstvu takih možnosti zelo malo, ker je pač pridelava sorazmerno enostavna in če tudi odkriješ takšen nišni izdelek se takoj pojavi na desetine posnemovalcev, ki seveda ceno takoj zbijejo in moraš spet povečevati količino. Lep zgled za to je ekološka pridelava, ali pa uvajanje mlekomatov pri nas.
Res je intenzivnost je dvorezen meč. Kot sem že na začetku omenil mora vsak zase poiskati optimalno intenzivnost. Vedno me pa razjezi, ko nekdo vztraja in kmetuje kot rodovi pred desetletji le stroje kupuje, hkrati trdi, da se nič ne splača. Pri tem pa dela očitne napake, in bi z malo znanja lahko z enakimi vlaganji dosegel bistveno več in tudi bolje živel.
Tudi sam nisem zagovornik maksimalne intenzivnosti. Že po zakonu o padajočih pridelkih je jasno, da so za maksimalni pridelek potrbni najvišji stroški. Je pa optimalno nekje pri treh četrtinah maksimalnega pridelka. Seveda pa z razvojem stroke maksimalni pridelek veča, zato tudi optimalni narašča. Če je danes maksimalna mlečnost nekje pri 12 -13. tisoč l (tu je mišljena vedno intenzivnost dosežena v praktičnih pogojih ne pa v poskusih, ki je običajno še kakšnih 50% višja) je torej optimalna mlečnost nekje pri 8 tisoč l.
In ravno slovenski kmet, ki ima zelo omejene površine in zato proizvodnje ne more večati na račun ekstenzivne pridelave na velikih površinah, je toliko bolj prisiljen povečevati intenzivnost pridelave. Zato so tudi primerjave z NZ nesmiselne, kar pa ne pomeni, da ne moremo ali ne smemo določenih njihovih praks prenesti tudi k nam, saj lahko po drugi strani tako znižamo stroške. Tudi o tem je bil v Kmetovalcu dosti napisanega kot tudi primerov raznih uspešnih praks iskanja nišnih izdelkov. Ravno v zadnji številki je spet en tak primer, ki je uspel in to v na prvi pogled precej težkih razmerah za kmetovanje.

Še glede porabnikov mleka: skupna količina namolženega mleka se le malo spreminja. Na eni strani so kmetije, ki povečujejo prirejo, na drugi strani pa tiste, ki prenehajo r rejo molznic in se to dolgoročno izravna. In če je pred 50 leti se s prirejo mleka ukvarjalo 100 tisoč kmetij, jih je danes ostalo okoli 10 tisoč, zanesljivo pa se bo njihovo število v naslednjih 20 letih znižalo na 1000. Količina proizvedenga mleka pa bo enaka.

sebo je napisal/a:

_toni je napisal/a: Cena v NZ je z evropsko neprimerljiva, ker če imaš neomejeno pašnikov in ne kupuješ ničesar - ne gnojila, ne krmil, zaradi milega podnebja ne potrebuješ hleva itd... potem je tudi taka mlečnost dobičkonosna. Če prodajaš na prostem trgu (svet) sta edini merili cena in kvaliteta. Kake pogoje imaš nikogar ne zanima. Sam zakaj bi se potlej v Slo želeli povečevat prirejo, ni enostavneje prenest znanje in kapital tja kjer so pogoji boljši... Misliš da ne bi kupovali več gnojil in dodajali močno krmo- če bi se jim to splačalo. Po teoriji da je boljša višja laktacija kot nižja, ker so vzdrževalni stroški isti bi se jim.

Hvalbogu je strošek transporta pri mleku pomembna postavka in se ga prav daleč ne splača prevažati. Z naraščanjem cene energije se tovrstni pogoji še slabšajo, ravno tako strošek prašenja mleka. Zakaj pa misliš, da je trenutno cena mleka tako visoko? Zato ker novozelandsko mleko dostavljeno v Evropo stane nad 30 c/l. In ker nekako ne napovedujejo padca cen nafte bo to verjetno še nekaj časa tako.
Razmerja kaj se splača in kaj se ne so seveda pri prodajni ceni 0,20-0,25 ali pa pri 0,35 € povsem različne. Poleg tega pa ima NZ "neomejene" površine in jim je bolj enostavno zagradit nekaj dodatnih ha, kot pa kupovati gnojila ali krmila. Poleg tega imajo izredno nizke fiksne stroške (enostavni hlevi, "zastonj" telice) in takrat povečevanje prireje nima takšnega učinka na padec lastne cene, kot pa v Evropi z bistveno višjimi fiksnimi stroški.
To vam mora bit jasno: bolj ko imaš kmetijo obremenjeno s fiksnimi stroški (vložek v zemljo, zgradbe, stroje, plemensko živino) bolj intenzivno pridelavo to zahteva. In tu Slovenci znatno pretiravamo (mislim pri vlaganjih v zgradbe in stroje).

Odkupna cena Fonterre je 8NZD za kg mlečne SS, ob trenutnem visokem tečaju njihove valute (kar ni ugodno za izvoznike) je to čez 40 €- centov za liter.

S tvojim pisanjem se drugače strinjam, tudi v tem da je dolgoročno gledano 1000 mlečnih kmetij čisto dovolj. Sedaj ali bomo zahtevano količino na teh kmetijah cca 600.000 l dosegli prek višje laktcije po kravi pa dvomim.
Ob dejavnikih, ki sem jih napisal že zgoraj je mogoč še tretji scenarij visoka mlečnost po kravi, a na večjem številu kmetij z 10-15 GVŽ.
Ta scenarij je mogoče znanstvena fantastika, ampak glede na trenutne ekonomsko-socialne razmere v SLO možen.


http://www.spiegel.tv/filme/biobauern-pleite/

- ni ravno o temi, je pa zanimivo, sploh za del ko smo govorili o trendih.