ja ja
veš v tej državi vse deluje
enkrat v naslednjem življenju
upam da ne bom vrana...

Kmetič d.o.o. je napisal/a:

amg skupina je napisal/a: Kmetič d.o.o. je napisal/a: Da bi mogli pa še naslednje leto izplačati tako veliko škodo pa bi verjetno to pomenilo konec vaše LD ali pa da bi morali sami člani iz lastnega žepa pokrili škodo. Dobro da kmetje pri vas razumejo tudi vašo denarno stisko in da niso kot nekateri na tem forumi ki imajo predstavo, da lovci sedijo na vrečah denarja in so lovci take barabe da nočejo kljub njihovem bogastvu plačevat škode (ki po mojem mnenju sodi med naravne nezgode). Jaz ne vem zakaj se sploh kmetje "bunijo" pri takih bajnih zaslužkih! Kaj pa je kmetu tisti hektar uničene koruze, ko pa ima 10.000€ čistega zaslužka na mesečni ravni po glavi družine! Vem da tud kmetje ne nesejo zlatih jajc (tudi sam sem kmet in nisem lovec), vendar pa mislim da vseeno niso lovci krivi da ima divjad rada koruzo. Tud jaz bi rad videl, da bi mi lovci plačali za vsako travno bilko ki mi jo popase divjad. Ampak se zavedam da pač preko njihovih zmožnostih ne gre.

Priznam, nevednež sem. Prosim poučite me:

Srnjaki, jeleni, medvedje, divji prašiči so prostoživeče živali. Uši, bolhe, podgane, miši, ščurki so tudi prostoživeče živali. Vse zgoraj našteto so živali. Ma, srnjake, jelene, medvede, divje prašiče je država Republika Slovenija razglasila za državno lastnino, kar pa je državno je sveto. Uši, bolhe, miši, podgane, ščurki pa niso državna lastnina, kljub temu, da so tudi živali. In ker niso državna lastnina jih država celo uradno zatira.
Lepo prosim za razsvetljenje; zakaj država Republika Slovenija ene vrste živali ščiti, druge vrste pa zatira

Ko si že to omenil še ena konkretna "zanimivost" katero vsi poznamo.
Medvedi se lahko prosto sprehajajo po dobršnem delu SLO. Ko pridejo do Golovca s smeri Dolenjse pa... buuuuuuuuum

Ker je človeški pritisk (zaradi uporabnosti mesa) na srnjad, jelenjad, medveda,... večji kot na bolhe, žuželke,... Pa žuželke in ostale manjše živali imajo večjo sposobnost v enem ugodnem letu povečati številčnost za nekajkrat, zato je nična verjetnost da bi uspel te majhne živali iztrebiti. Ker jelenjad in divji prašiči so bili pa že iztrebljeni v začetku 19.stol. To je nekaj razlogov zakaj je treba velike živali ščitit, majhnih pa ne ščitimo. Pa z manjšimi živalmi je praktično nemogoče gospodariti (ker ne vemo koliko jih je, ne kje so večje gostote,...), z velikimi se pa da kar dobro.

roCkY je napisal/a:

Ko si že to omenil še ena konkretna "zanimivost" katero vsi poznamo. Medvedi se lahko prosto sprehajajo po dobršnem delu SLO. Ko pridejo do Golovca s smeri Dolenjse pa... buuuuuuuuum

To se pa s teboj popolnoma strinjam! Ljubljančanom je medved lep da ga gledajo na slikah kako se sprehaja po kočevskem, ko pa pride v ljubljano pa takoj postane nezaželen.

Tej zadevi mislim, da mi ne moremo priti do dna! To je tako, ne enem bregu so kmetje, na drugem so lovci, vmes je pa reka (beri država), ki jo ne more nič ustaviti in samo teče proti svojemu cilju!

Aja, pa na divjad ne smem pozabiti! Ta je pa že od nekdaj tu in se ne ozira kje, kdaj in čigavo koruzo bo pojedla!

Kmetič d.o.o. je napisal/a:

roCkY je napisal/a: Ko si že to omenil še ena konkretna "zanimivost" katero vsi poznamo. Medvedi se lahko prosto sprehajajo po dobršnem delu SLO. Ko pridejo do Golovca s smeri Dolenjse pa... buuuuuuuuum To se pa s teboj popolnoma strinjam! Ljubljančanom je medved lep da ga gledajo na slikah kako se sprehaja po kočevskem, ko pa pride v ljubljano pa takoj postane nezaželen.

sem pravzaprav hotel reči, da za tisto kar je nevednež omenil velja enako
Tam kjer v glavnem živi populacija, ki kroji zakonodajo veljajo eni drugje drugi predpisi in pogoji. Ker pa določenih zadev ni mogoče omejiti pač veljajo nekoliko širše.

Vrane pa v teh dobrih 10 letih odkar imamo probleme z njimi še nekako nisem uspel uvrstiti. Namreč v vsakem pogovoru v LJ povedo, da jih imajo na območju mesta tudi precej preveč. Sem nekaj 10 KM severneje.
Zakaj je vrana zaščitena? Ptica pevka! Ima morda tako všečen glas? Za šnicle ni.
Dejstvo, ki drži pa je, da imajo lovci le strošek z njo, ker je ne morejo prodati. In je enostavno nočejo streljat. Odkar je bil dogovorjen odstrel pa več kot 2 ali 3 klunov na tleh nisem videl. Populacija se v zadnjih 3-4 letih odkar se je le malo premaknilo na teoretičnem delu (dogovorjen nadzor populacije) nadzora populacije ni prav nič zmanjšala. Trenutno jih je na ožjem območju vasi vsaj 20. Pač zima in se borijo vsaka zase in počasi že gnezdišča varujejo. Ko pride julij pa spet problem... kot rečeno se formirajo jate z do nekaj sto osebki.

Kmetič d.o.o. je napisal/a:

Ker je človeški pritisk (zaradi uporabnosti mesa) na srnjad, jelenjad, medveda,... večji kot na bolhe, žuželke,... Pa žuželke in ostale manjše živali imajo večjo sposobnost v enem ugodnem letu povečati številčnost za nekajkrat, zato je nična verjetnost da bi uspel te majhne živali iztrebiti. Ker jelenjad in divji prašiči so bili pa že iztrebljeni v začetku 19.stol. To je nekaj razlogov zakaj je treba velike živali ščitit, majhnih pa ne ščitimo. Pa z manjšimi živalmi je praktično nemogoče gospodariti (ker ne vemo koliko jih je, ne kje so večje gostote,...), z velikimi se pa da kar dobro.

Jok. Lovne živali so zaščitene zaradi trofej.
Lov je bil vedno privilegij bogatih ter vplivnih. Tudi v RS ni nič drugače. Bogati ter vplivni so si zagotovili pravico do lova.
Lovci člani LD iz nižjih slojev so tam le zato, da poganjajo ter opravljajo "delovne akcije"
Podeželsko prebivalstvo pa nihče nič ne vpraša za za mnenje.

roCkY je napisal/a:

Vrane pa v teh dobrih 10 letih odkar imamo probleme z njimi še nekako nisem uspel uvrstiti. Namreč v vsakem pogovoru v LJ povedo, da jih imajo na območju mesta tudi precej preveč. Sem nekaj 10 KM severneje. Zakaj je vrana zaščitena? Ptica pevka! Ima morda tako všečen glas? Za šnicle ni. Dejstvo, ki drži pa je, da imajo lovci le strošek z njo, ker je ne morejo prodati. In je enostavno nočejo streljat. Odkar je bil dogovorjen odstrel pa več kot 2 ali 3 klunov na tleh nisem videl. Populacija se v zadnjih 3-4 letih odkar se je le malo premaknilo na teoretičnem delu (dogovorjen nadzor populacije) nadzora populacije ni prav nič zmanjšala. Trenutno jih je na ožjem območju vasi vsaj 20. Pač zima in se borijo vsaka zase in počasi že gnezdišča varujejo. Ko pride julij pa spet problem... kot rečeno se formirajo jate z do nekaj sto osebki.

Sej kolkr jst vem vrana ni zaščitena!? So pa vrane zelo pametne živali in jih je tudi zelo težko loviti. Nek možak (star lovec) mi je pravil, da se je odločil da bo jagal vrane (nekje ki so se preveč namnožile). Prvič mu je uspelo jih ustreliti, potem pa so vrane spoznale da je ta možak "nevarn" in ko so ga opazle so se mu izognile. Rekel je, da so se navadle njegovega avta in so po avtu spoznale da se bljiža nevarnost. Pa to še ni vse. Nato je enkrat prišel brez puške in vrane niso zbežale. Takoj ko je naslednjič imel v rokah puško so odletele. Tko da vrane zgleda da znajo kr dobr ocenit kdaj so v nevarnosti in kdaj ne. Je pa bil to en gospod, ki ni nek "nakladač", tako da mu jaz vrjamem da ni enostavno lovit vran.

Lov na vrano je bil do nedavna odprt šele avgusta. Zadnji 2 leti je zadeva nekoliko razrahljana.
glavnino težav pa povzročajo v juliju...

Vrane imajo izredno dodelan sitem varovanja. Poznajo vse nevrnosti in dobre stvari zase.
Recimo se pripelš frezat. 20 sek ne mine in so vse okoliške za frezo.
Ko me zagledajo na ATV-ju ali v avtu se umaknejo za nekaj 100m. Ko na njivi kaj delamo so le 30-50 m stran... Peš proti njim pustijo na 5.10 m. Petarde se ustrašijo in se za kako uro umaknejo za prvo koruzo.
Poznajo vse posameznike in si temu primerno blizu upajo. To kar praviš glede lova dejansko drži. Večkrat sprobali. Če je ena ubita nekj dni letijo nekaj 100m visoko preko območja.
Skratka ni variante, da bi jih na enostaven način "premaknil" kak kilometer stran, da tiste kritične tedne nebi prihajale škode delat. Obstaja sicer način a se kmalu najde kdo, ki poda prijavo. Obešena mrtva vrana.
Škoda pa je narejena v nekaj minutah. 10000 sadik je lahko zruvanih prej kot v pol ure. 100 luken v namakalnih ceveh v nekaj minutah. Načeloma pa je dnevna kvota kakih 1000 zruvanih sadik. Kot bi se nekatere v jati mal za zabavo špilale in ven vlekle.
Kapljično cev pod foijo recimo išče tako da kljuje od roba folije proti sredini dokler je ne najde...

Počasi se bomo nehali s tem zabavat...