Pozdravljeni!

Sem brskal po forumu, in ker nisem našel te teme, sem jo odprl na novo.

Morda bo pa le kdo kaj koristnega napisal glede bioplina. Najbrž "danes še ne, jutri pa že."

LP, janez

Ja bioplin je prihodnost saj ti si mi pa tudi razlagal da želiš v dalni prihodnosti mogoče narediti elektrarno na bioplin doma. No pa še neki pred kratkim so v pivovarni union in laško začeli prodajati kvas v bioplinarne.

mogoče, daljni prihodnosti...

ja samo bioplin je dober ker ga lahko proizvajaš iz različnih surovin in s tem prispevaš za manj onesnaženosti. V Angliji je država vse bioplinarne zelo dobro subvencionirala. Pred 15 leti ljudje sploh niso vedeli koliko energije zavržejo z gnojevko klavniškimi odpadki ...

***********************************************************
10 DOBRIH RAZLOGOV
ZA IZGRADNJO BIOPLINSKEGA OBRATA.


1. Bistven razlog je zmanjševanje emisij škodljivih plinov ,kot so Metan(CH4),dušikov oksid (NO2 ), ogljikov dioksid (CO2).

2. Gospodarska ekonomičnost na podeželju in izkoriščanje naravnih danosti ter ohranjanje okolja.
Vzgoja energetskih rastlin na vodovarstvenih območjih .

3. Zaradi izkoriščanja alternativnih virov energije iz rastlinskih ostankov ki so na voljo za pridobivanje BIOPLINA na kmetiji in na bližnjih kmetijah.

4. Gnojevka nam omogoča anaerobno obdelavo , smrad zmanjšamo ali odpravimo z zaprtim sistemom fermentacije in po končanem uporabimo brez smradu na poljih .
• Visokokakovostno gnojilo. V procesu anaerobnega gnitja se večina organsko vezanega dušika v gnoju pretvori v amoniak, ki je glavna sestavina komercialnih gnojil, in je zelo primeren za rastline.
5. Gnojevka iz Bioplinskega fermentorja ima večjo zmožnost mineralizacije kakor neprevreta –nefermentirana iz običajnih lagun-skladišč,ter ni nevarnosti da pride do prevelikega odmerka dušika.

6.. Država z urejanjem ločenega zbiranja odpadkov (organskih) skrbi za dodano vrednost energetskega potenciala za izgradnjo Bioplinskih obratov in poskrbi za ohranjanje okolja in uporabo organskih odpadkov za proizvodnjo energije .

7. Fermentacija reducira Patogene (coli-bakterije in salmonele) in preprečuje klitje semen raznih plevelov .

8 Zmanjšanje onesnaženja zemlje in talne vode. Odpadna voda iz digestorjev ima veliko bolj konstantno sestavo kot odpadna voda iz odlagališč gnoja. Nizka vsebnost amoniaka in njegove osnovne lastnosti omogočajo veliko lažjo uporabo na kmetijskih površinah. S pravilno uporabo odpadne vode iz digestorja lahko zmanjšamo nevarnost onesnaženja zemlje in podtalnice.
Velika korist je pri varčevanju z gnojili in raznimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Gnojevka iz BIOPLINARN zmanšuje minerna gnojila na tleh z nizko podtalnico—vodovarstvenih področjih .

9. S proizvodnjo bioplina povečamo dobiček in izboljšamo kakovost okolja. Čim večja uporaba primernih virov za proizvodnjo bioplina je tudi nujna za ohranjanje konkurenčnosti ter ekonomsko in okoljsko vzdržnost današnje živinorejske industrije.

10.. Vedno bolj razširjena uporaba tehnologije za proizvodnjo in izkoriščanje bioplina ustvarja tudi nova delovna mesta na podeželju oz kmetijskih obratih ( min. 2 delavca po obratu )
******************************************************
citat je del predavanja na temo BIOplina

bo pa v kratkem (26.11 . ) že tretji posvet na to temo na Kmetijskem inštitutu Slovenije Hacketova 17 v Ljubljani
http://www.kis.si projekt: BOGAS REGION

A si morda bil na posvetu na KIS-u?

tudi sem bil na ta zadnjem . !!!

No, jaz sem bil pa na prvem posvetu, ki se je odvijal konec avgusta nekje. Hočejo predstaviti bioplin, kot neko dodatno panogo. Zanimanje je pa očitno kar veliko, saj je to relativno nepoznana tema pri nas. Tudi to, da so bili trije posveti na to temo govori o zanimanju.

@deželan
Morda načrtuješ gradnjo? Iz kje si?

skrjanecjanez je napisal/a:

No, jaz sem bil pa na prvem posvetu, ki se je odvijal konec avgusta nekje. Hočejo predstaviti bioplin, kot neko dodatno panogo. Zanimanje je pa očitno kar veliko, saj je to relativno nepoznana tema pri nas. Tudi to, da so bili trije posveti na to temo govori o zanimanju.

..sem bil pred par dnevi pri Fleretu v Letušu in beseda na besedo ............. ..pravi : *..... ko sem pred leti rekel ,da bom iz gnoja delal elektriko so eni rekli ,da se mi meša *....... zdaj pa mu zavidajo ponovno !! dela pa cca120- 150kW /h in 15-20% več toplotne energije , nažalost je še ne proda v celoti
pa ima samo 110-130GVŽ in še nekaj drugih substratov , vendar je pokazal pot za prašičerejce in govedorejce ...... z pravim pristopom nikar se bat, koruze in ostalega nebo zmankalo za hrano kot jokajo eni , ki še zmerom mislijo da je frizika **violet***

To je pomoje aktualno le, dokler vlečeš subvencijo za t.i. zeleno elektriko. Ko bo ta blaznost minila, je pa vprašanje, koliko je to ekonomično.