pridite in sezidajte. Deželan, kdaj bomo pa videli kako tvojo (ne tisto iz stolpnega silosa).

Kmetovalec: prebrati moraš veliko ni dovolj en članek. pa brati moraš predvsem študije, ki niso plod novinarjegeva peresa. Dobra bo tudi kaka diploma.

ta tematika bioplin tukaj še zaenkrat ni dosegla strokovnega nivoja, saj se ves čas pinkponkamo ali se splača ali se ne in da so taka in drugačne cene.

ker pa je itak večina na temforumu skeptičnih najverjetneje do strokovnih debat tu ne bomo razvili še nekaj let saj ne bo sogovorcev ki bi panogi dali kaj novega inovativnega.

lp v.

Vse se splača, najbolj se pa splača drek mešat.

komunalapress

SimonKR je napisal/a:

Se opravičujem, če je že bilo napisano pa sem spregledal, zanima me naslednje razmerje... Koliko kWh energije iz neobnovljivih virov (ali kateregakoli vira) potrebujemo na kWh energije pridobljene iz bioplinske elektrarne vključujoč njen celotni življenjski cikel?

Citiram:

ta tematika bioplin tukaj še zaenkrat ni dosegla strokovnega nivoja, saj se ves čas pinkponkamo ali se splača ali se ne in da so taka in drugačne cene. ker pa je itak večina na temforumu skeptičnih najverjetneje do strokovnih debat tu ne bomo razvili še nekaj let saj ne bo sogovorcev ki bi panogi dali kaj novega inovativnega.

Če bi vsaki panogi apriori določili da se izplača bi se pa število problemov najrazličnejših zahtevnosti občutno zmanjšalo. Za objavo, katera pa se zadeva pretvarjanja eksergije v anergijo, da bi pridobili zeleno energijo, si pa ne bi mislil, da bo, s strani strokovnjaka, ki si želi strokovne debate prezrta. Želel bi prebrat, da tudi energetsko gledano z bioplinarnami profitiramo.

@Vrgoles

bioplinarne so kompleksna zadeva, na tem forumu pa si verjetno samo ti strokovnjak na tem področju, ostali pa smo/so prebrali kakšen strokovni članek in pa tudi kakšno diplomsko nalogo na to temo.
Zavedati se moraš, da smo državljani Slovenije pač individualisti in radi soliramo, manjši kot je kmet (le kaj bi rekli naši vrli kmetje o največji kmetiji na svetu, ki je baje velika za tri Slovenije!?), rajši ima vse stroje sam, vse mora pridelati sam, bolj se upira novostim in povezevanju, kar pa je nujno potrebno na področju pridelave, predvsem pri učinkoviti rabi mehanizacije, še bolj pa na področju bioplinarn.
Vsi podporniki izgradnje bioplinarn in ostalih naprav, ki spadajo v obnovljive vire energije smo intuziaisti in hočemo nekaj napravit za okolje, tukaj in zdaj, ne enkrat tam in nekoč in gledamo na takšne investicije ne samo preko denarja in zaslužka, ki mora bit, ampak tudi kakšnen doprinos bo zadeva imela za okolje v katerem živimo, na žalost smo povečini nerazumljeni, ker je večinski delež državljanov omejen na razumevanje sveta na ravni tega, kaj in koliko bodo kje dobili, sami ne bi pa nič storili za napredek.
S tvoje strani bi pričakoval argumentirano in laikom razumljeno pojasnjevanje, kakšne prednosti ima postavitev bioplinarne, razlika med bioplinarno, ki večinoma funkcionira na gnojevko in bioplinarno na zeleno maso, izplen energije (da ne prihaja isto kot pri biodizlu, kjer je izplen negativen), ker si nzagovornik organice pa bi pričakoval pojasnilo v čem je v bistvu njena prednost pred cenejšo konkurenco, ima toliko večji izplen, da se splača investirati v organico ali pa kakšno drugo prednost.

@kmetovalec

ta svet že od nekdaj pripada sanjačem in ne ljudem na trdnih tleh, ker ti bi še zdaj živeli v votlinah, hodili na lov in nabirali hrano.
V moje trditve se lahko prepričaš, če pogledaš v novejšo zgodovino, od Kopernika, DaVincija, Vege, Benza in mnogo drugih naprej. Drži, da je preblisk 5% neke ideje, 95% pa je trdo delo, da se ta ideja uresniči, potem pa jo je potrebno še prirediti za komercionalno uporabo, večina idej pa tako utone v pozabo, ker jih ne uspejo pripraviti za komercialno uporabo, ali pa jih ovirajo močni lobiji, najbolj poznano je oviranje alternativne tehnologije nafti, ki obstaja, toda razvijalci nikakor ne dobijo ne sredstev, ne podpore zakonodajalcev, pa čeprav vemo, da so ravno fosilna goriva vzrok za marsikatero katastrfo v današnjem času.

linč hvala,

če pogledaš sem to kar sprašuješ v zgornjem sestavku v tej tematiki bioplina že vse povedal.

Kar pa sprašuje Simon iz Kranja, pa žal ne vem iz glave. Se je nekoč ene študent lotil izračuna za vse OVE, ampak je nekje v sredini odnehal.

Obstaja tuja literatura na to, samo s tega vidika nisem nikoli spremljal tega.

Na prst rečeno bi pa povedal, da se proizvede veliko več energije,kot se je porabi za izdelavo BPE. Tudi z vidika CO2 in drugih toplogrednih plinov bo po mojem kaj kmalu izid pozitiven. Saj je to njihov namen. In če namen ne bi bil tak, potem države EU nebi spodbujale takih gradenj s subvencijami.

Tudi za fotovoltaiko prihajajo najrazličneješe inf. o porabi energije in potem tvobi energije v življenski dobi in potem seveda še recikliranje sistema...

če te to zelo zanima ti pa lahko povem da te študije delajo na univerzi v Hohenheimu. To vem ker sme se v Hanovru na sejmu pogovarjal s tamkajšnjim profesorjem in skupino študentov (če to rabiš za kako diplomo).

http://xstudy.com/bachelor-master-programme.0.html?&tx_assearchengine_pi7[filter][faculty]=513&tx_assearchengine_pi7[group]=T&tx_assearchengine_pi7[program]=21478


Jaz vam le pravim, d bom kmalu za vse majhne in velike kmete pripravil ogled 250 kW naprave.

In upam da bom do tačas dobil zeleno luč na državni ravni za gradnjo moje, prav tako velike.

Jaz ne propagiram in ne razlagem ničesar v kar nebi 100% verjel.



Nazadnje urejal/a vrgoles 08 Jan 2012 21:25; skupaj popravljeno 1 krat

Danes na svetu obratuje že čez 5 milijonov bioplinskih naprav:
-p.n.š. - Marco Polo omenja uporabo prvih ti. fermetorjev v antični Kitajski literaturi,
- 1776 - Alessandro Volta je zaključil, da obstaja direktna korelacija med razgrajeno organsko snovjo ter količino proizvedenega bioplina
- 1930 – razvoj mikrobiologije je vodil do raziskave katero je opravil Buswell s kolegi. Le ta identificira anaerobne bakterije in pogoje za proizvodnjo metana.
- 1937 – nekaj nemških občin (npr. Muenchen) uporablja kot pogonsko gorivo za svoje vozne parke bioplin
- 1972 – zaradi krize v naftni industriji postane izgradnja bioplinarn ponovno zanimiva
- 1992 – v Nemčiji obratuje okoli 100 bioplinskih naprav, do leta 2010 se število bioplinskih naprav, zaradi ugodne podporne sheme, poveča na več kot 6000, v skupni zmogljivosti nad 2000 MW.

Meni se pa tole zdi zelo uporabno:

http://www.youtube.com/watch?v=nFiKCaIFd0g&feature=related

Verjetno je sicer življenjska doba plinskih gorilcev, ki delujejo na ta plin, krajša, ker ni bohvekako očiščen, je pa lahko zgled, kako enostavno postaviti napravo za vsako gospodinjstvo, ne samo kmetijo, ki potem lahko priskrbi energijo za kuho, pa vsaj še za toplo vodo. Za ogrevanje stanovanja verjetno že premalo, pa vseeno bistveno bolje ko nič, za majhen vložek. Če velikost nekje postoteriš, smo pa najverjetneje že blizu kmečkih naprav, ki izkoriščajo gnojevko.

http://www.youtube.com/watch?NR=1&feature=endscreen&v=s4EWOoPY5OY
tle so pa že sofisticirani zidaki

To so variante z minimalnimi vlaganji in brez nekih zaslužkov, si pa vsaj zaslužijo koren "BIO". Vse ostalo o čem pravzaprv teče tule govora je kapitalizem na račun nekoga. Kajti nobena BP ne bi stala brez injekcij.

Seveda ne gre za zaslužke. Tu gre za vsaj delno samooskrbo z energijo.

Simon, marsikaj ne bi stalo brez injekcij . In tam kjer so te doze premajhne panoge propadajo. Najbolj je to opazno pri prašičereji.



In še en podatek me je dans zelo zelo presenetil. Zaraščanje v ravninskem delu Prekmurja. Pa verjamete niso niti tako majhne površine. Kmetijska zemlja se spreminaj na najbolj ravnem terenu v gozd, res da gre za travnike in pašnike.

Površina je skoraj dovolj velika, da bi na njej pridelal dovolj trave za pogon 250 kW.

Gre se pa za sila razdrobljeno posestno strukturo. Me prav zanima ali bo to našel kmetijsi inšpektor in uvedel kak prisilni ukrep odpravljanje zaraščaje.