Simon MS je napisal/a:

Sramota od take politike....

Možno. In prav če si kmetje želimo več. A žal ni nekih resnih argumentov za drugačno strategijo/e.
Ne rečem da je najboljše od možnih politik, a žal je realnost kmetijskega sektorja taka da je v trenutnem stanju dovolj če le ohranjamo neka zemljišča v produkciji. Z še manjšimi stopnjami samooskrbe se bojo prav gotovo spreminjali cilji.

Žal nismo toliko bogati kot Švica in Norveška, da bi ščitili svoj notranji trg in le plačevali v EU proračun.

Se strinjam, da bi se dalo več naredit, a zato je treba povzdignit glas in dat konkretne predloge, analize. To pa se ponavadi nobenemu ne da delat pro-bono oz. ob delu.
En tak nazoren prikaz je udeležba na volitvah KGZS.

Po moje da imamo dovolj agencij in direktoratov, ki naj bi delali analize ter dajali predloge. Niso pro bono, ampak zelo dobro plačani!

A niso nemci imeli ideje, da bi kmetom subvencionirali ceno mleka, da bi le ti dobili nekaj centov več? Koliko vem je ta zadeva propadla.

Poglejmo na širše.... kako izgledajo razpisi/kdo lahko uspe na razpisu? Kdo je dobil pomoč "de minimis" ipd? Po drugi strani pa se govori, da potrebujemo tudi manjše kmetije istočasno pa se "dodeljuje" neka pomoč za zmanjšanje proizvodnje za katero se v medijih predstavlja kot da jo dobi vsak, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo. To ni nobena pomoč v mlečnem sektorju. Vidim podobno kot zgodbo s TSO. Nekdo je zlobiral, da se z davkoplačevalskim denarjem cele EU zapira proizvodnjo (na ciljnih območjih), samo zato ker to nekomu ugaja. O piranhah v kmetijstvu je blo že govora in to ni nič drugega kot točno to.

andrez je napisal/a:

Za zmanjšanje proizvodnje se bo našel denar, da bi pa dvignil ceno za par centov pa ni ne duha ne sluha

In to je rešitev? Ker je mleka preveč, naj bo še cena višja? Kvote so bile "dobre" ker smo meli kao stabile trg (spomini na bivšo jugo) hkrati pa so nekoga ovirale. Za in proti.

In zakaj je mleka preveč? Morda tudi zaradi razpisov, ki so vzpodbujali veliko proizvodnjo, molzne robote, miljonske naložbe itd. Pa ne gledam na domačih tleh, ker smo itak daleč premajhni!
Je neumen tisti, ki širi proizvodnjo ali politika?

Fantje, dejte nehat že kvasit neumnosti.

1. Če bi dali podporo na liter, bi se proizvodnja povečala. Kaj bi to pomenilo? Ja še nižje cene!!
2. Vsak ukrep države je samo premikanje problema drugam. Ne rešitev, ampak premik.
3. Recepta, ki ne bi bolel, ni. Pa naj bo na kratek ali na dolgi rok, povsod nekdo profitira, nkdo propade. Še največji problem je to, da se država sploh vmešava v kar koli. Na trgu je naravna selekcija najmanj boleča in najbolj učinkovita. Žal je povpraševanje po mleku cenovno zelo neelastično in je to problem. Ena sprejemljiva rešitev, ki bi na državni ravni zadevo lahko znormalizirala, so uvozne dajatve. Ampak ker smo tako majhni, je naša proizvodnja samo kaplja v morje v EU, kaj šele v svetu. Tako da lahko samo kimamo in sprejemamo, kaj Bruselj (beri največje države EU - Nemčija, Francija, Italija...) želi in pač naredimo tako. Vse nebuloze v smislu ''dajte nam višjo ceno, ne subvencij'' so prazne puhlice, ki žal nimajo nobene veze z realnostjo. To ni možno, saj cen ne določa politika, ampak veliki igralci na trgu, torej velike mlekarne. Žal dosegajo milijardne dobičke na račun nižje odkupne cene. Kdo se jim bo uprl? Samo skupaj bi se lahko, to je pa čedalje manj verjetno.

Realnost zakaj je mleka sedaj preveč je v dobri odkupni ceni mleka pred časom in izobilje poceni futra. Na danskem so se kmetije velikosti 150 do 300 krav začele povečevati za faktor 5-10X (sedaj so se ustavili večinoma na polovici povečevanja in to v največji meri zaradi bank, ki so jim zabremzale investicijo, ob višji odkupni ceni.... ). Kaj jih je spodbujalo k tem- dobra odkupna cena mleka in predvidena odprava kvot.
V sloveniji nismo poznali in še vedno ne poznamo omejevanja večanja prireje mleka(kar je iz tržnega vidika edino pravilno), kljub sistemu kvot ki je veljal tudi pri nas, zato se vsi tisti, ki pravijo kakšna je škoda, da so odpravili kvotni sistem se naj raje vprašajo kakšno prirejo so imeli trideset let nazaj in če bi jim tista prireja omogočala normalno preživetje. Upam si trditi da ne. Zato po eni strani razumeš dance in verjetno še marsikaterega drugega, zakaj so začeli tako povečevati- prišli so razmere, ki smo jih mi imeli vse skozi do sedaj on pa šele od odprave kvot.
Se popolnoma strinjam s tonijem da edino trg pravilno uravnava ceno in posledično ponudbo in povraševanje in nikakor ne spodbude in subvencije ali pomoči, ki kot pravi toni težavo premestijo za določen čas ali pa kam drugam. Ker je jasno sedaj, če bo cena mleka dobra bo marsikdo ponovno začel povečevati- posledica bo ponovno prevelika ponudba in cena bo padla in nikar ne mislite da imajo mlekarne interes omejevanja proizvodnje mleka s kvotami, saj ob viških mleka lahko ustvarjajo neprimerno višje dobičke kot v obdobju visokih cen mleka.
Kar pa se tiče pomoči, če ji tako lahko rečemo pa je škoda besed. če vemo da je cca 1 milijon predviden za slovenijo teoretično pomoč pokriva 7 mesecev prireje (4 obdobja po 3 mesece) kar za slovenijo predstavlaj dobrih 300 miljonov litrov mleka v vrednosti cca 75 miljonov evrov potem predvidena podpora predstavlja če bi jo porazdelili na vse pridelovalce mleka doberih 1,3 % prihodka od mleka oz 0,3 centa na liter mleka, kar upam trditi da je taka pomoč popolna nula (tako na nivoju slovenije kot na nivoju evrope)

Malo v razmislek
DAnska ima o.5ha njiv na prebivalca in pridela hrane za 3x število prebivalcev.
Slovenija ima cca 0.09 ha njiv na prebivalca, Švica npr 0,05ha

http://www.tradingeconomics.com/switzerland/arable-land-hectares-per-person-wb-data.html
http://www.t2f.dk/foreign-trainee/facts-about-danish-agriculture

Če malo posplošim bi rabili vsaj še enkrat več njivskih površin, da bi sploh bili samooskrbni v primerjavi z dansko produktivnostjo/standardi.

Vem da je primerjava privlečena za lase- ampak vseeno, ko se ravno omenja to državo.

v mojem postu so danci omenjeni čisto slučajno ker sem slučajno imel možnost komunicerat z nekom ki pozna razmere tam princip pa je povsod drugod enak. Primerjava s švico pa je neumestna, ker razpolagamo s čisto drugačnimi rasursi, kot oni. Če smo že pri dancih in mleku jim je v preteklem obdobju propadlo največ kmetij (v %) ki so imela ekološko pridelavo mleka, medtem ko konvencionalne dihajo težko, ampak jih banke še ne pošiljajo v stečaj. Vse to je posledica velikih proizvodenj, kjer rabiš ogromno kapitala, ki ga nimaš sam ampak se ga sposodiš. In verjami ko bo cena mleka narasla bojo banke pritisnile na kmete naj proizvajajo čim več, da bojo lažje odplačevali dolgove in bomo spet v začaranem krogu nihanja cen. Kar se tiče samooskrbe pa samo to, če bi bila v sloveniji volja in želja bi jo imele pri delovno intenzivnih panogah- tukaj mislim predvsem vrtnarstvo, veliko težje pa pri kulturah ki imajo nizko delovno intenzivnost, ker je tudi donosnost na ha nizka in posledično imamo občutno premajhne obdelovalne površine za spodobno preživetje večjega št.kmetov (npr.pridelava žita in koruze za prodajo). Samo za intenzivne kulture ni ne volje, kaj šele znanja.