Nekaterim poljščinam so dovoljene vrednosti dušika padle praktično za polovico. Npr. TDM iz 320 kg N/ha na 170 kg N/ha. Še malo pa ne bomo več gnojili...


http://pisrs.si/Pis.web/npb/2015-01-0850-2009-01-5147-npb2-p1.pdf


http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5124

Daniel je napisal/a:

Nekaterim poljščinam so dovoljene vrednosti dušika padle praktično za polovico. Npr. TDM iz 320 kg N/ha na 170 kg N/ha. Še malo pa ne bomo več gnojili... http://pisrs.si/Pis.web/npb/2015-01-0850-2009-01-5147-npb2-p1.pdf http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5124

Če imaš pogoje za setev čiste detelje,kaj dosti gnojenja z dušikom sploh ne potrebuješ,da je le Ca in P dovolj in detelja dobro raste.

To vsekakor. Težava je v tem, da se zgolj z deteljo kaj dosti živine ne da prehraniti in nekam je treba ta organski dušik spraviti.

Da ne omenjam, da imam naročeno, po izračunih, ki sem jih delal danes na nove vrednosti skorajda 600 KG preveč čistega N v umetnih gnojilih.

Sicer bo možno ob večjem pridelku količine gnojil povečati, so pa pogoji precej "težavni". Pričakuje se namreč načrt gnojenja z navedbo časa, količin in vrste gnojila.

Morda bi lahko od države ob pogojih, ki jih zahtevajo oni zahteval še vreme za celo rastno sezono s padavinami vred, da lahko naredim načrt kdaj se bo kosilo in kdaj gnojilo.

Citiram iz KGZS:

Če se pričakuje manjši pridelek od navedenega, je treba odmerke dušika zmanjšati, če pa se pričakuje večji pridelek od navedenega, se odmerki dušika lahko povečajo, vendar mora imeti v tem primeru kmetijsko gospodarstvo obvezno izdelan gnojilni načrt za gnojenje z dušikom, ki mora vsebovati izračun potreb kmetijske rastline po gnojenju z dušikom glede na večji pričakovani pridelek in načrt gnojenja z navedbo časa, količin ter vrst gnojil z dušikom. Odločitev za prekoračenje mejnih vrednosti je seveda za kmetijsko gospodarstvo rizična, saj je težko oceniti pričakovan pridelek, še težje in strokovno neustrezno pa je vnaprej določiti čas, količino in vrsto gnojila. Uredba tudi ne daje rešitve, kako bo inšpektor ravnal v primeru, ko pričakovan pridelek ne bo dosežen.

Ja ob obremenitvi 1.9 ž/ha si že dolžan vodit evidenco gnojenja. Po drugi strani se boš pa sam odločil kaj boš zbeležil in kaj ne.

Kolikor sem pa sam preračunaval me pa zimska ozelenitev z enoletno in rdečo deteljo pride nekje tam tam kot mineralna gnojila ob podobnem pridelku.

So pa precej papeški ob kontroli evidenc. Zabeležka v dnevnik ni dovolj. Mora biti vse lepo spisano v obrazce.

Daniel je napisal/a:

To vsekakor. Težava je v tem, da se zgolj z deteljo kaj dosti živine ne da prehraniti in nekam je treba ta organski dušik spraviti. Da ne omenjam, da imam naročeno, po izračunih, ki sem jih delal danes na nove vrednosti skorajda 600 KG preveč čistega N v umetnih gnojilih. [/i]

NA njivskih področjih je obrok lahko sestavljen iz lucerninega sena, koruzne silaže in močne krme.

Za intenzivne kmetije bo potrebno več pozornosti nameniti gnojenju z gnojevko in izkoristljivosti dušika ali pa ubrati pot-> papir vse prenese.

sebo je napisal/a:

Daniel je napisal/a: To vsekakor. Težava je v tem, da se zgolj z deteljo kaj dosti živine ne da prehraniti in nekam je treba ta organski dušik spraviti. Da ne omenjam, da imam naročeno, po izračunih, ki sem jih delal danes na nove vrednosti skorajda 600 KG preveč čistega N v umetnih gnojilih. [/i] NA njivskih področjih je obrok lahko sestavljen iz lucerninega sena, koruzne silaže in močne krme. Za intenzivne kmetije bo potrebno več pozornosti nameniti gnojenju z gnojevko in izkoristljivosti dušika ali pa ubrati pot-> papir vse prenese.

Ne vem zakaj bi bil to problem,že danes poznamo ,kamnine ali pripravke ,kateri zmanjšujejo izgube dušika v hlevu in na polju ,mu spreminjajo obliko ,da je bolje izkoristjliv,da se manj izpira itd..Poznamo tudi zadeve z dušičnimi bakterijami,katere lahko nadomestijo polovico mineralnega dušika,te bakterije nimajo izpiranja ali hlaplenja,omogočajo pa iste ali celo večje pridelke kot mineralni dušik.

Verjetno pa so v letošnjem letu večji problem ,nizke odkupne cene pridelkov ,posledično izguba v pridelavi,draga gnojila napram cenam pridelkom,cene gnojil se nikakor nočejo oblikovati po evropskih cenikih,pa tudi kompenzacijska plačila zamujajo in kot kaže jih še nekaj časa ne bo.

sebo je napisal/a:

Daniel je napisal/a: To vsekakor. Težava je v tem, da se zgolj z deteljo kaj dosti živine ne da prehraniti in nekam je treba ta organski dušik spraviti. Da ne omenjam, da imam naročeno, po izračunih, ki sem jih delal danes na nove vrednosti skorajda 600 KG preveč čistega N v umetnih gnojilih. [/i] NA njivskih področjih je obrok lahko sestavljen iz lucerninega sena, koruzne silaže in močne krme. Za intenzivne kmetije bo potrebno več pozornosti nameniti gnojenju z gnojevko in izkoristljivosti dušika ali pa ubrati pot-> papir vse prenese.

Lucernino seno se pri nas ne da pridelati, ker do takrat ko je lucerna seno ostane samo steblo od lucene, druga težava pa je, da je močna krma predraga proti ceni mleka, da bi jo kar tako zraven dodajal. Mi smo letos morali zmanjšati močna krmila za 1/3, ker cene krmil niso padle niti malo, cena mleka pa vemo kje je.

Z gnojevko že tako gnojim a nimam inkorporatorjev oz. cevi, da bi zmanjšal izgube dušika. Investicija v nabavo te opreme pa naslednjih nekaj let ne pride v poštev.

Sicer pa glede na to da se nam vsa voda od pranja molzišča steka v jamo na letni ravni skorajda dobim razliko v m3 kolikor jih je sedaj preveč. Je gnojevka toliko redkejša, da bi lahko brez slabe vesti pisal manjše m3.

------------------------------------

Ja, letos so postali precej striktni glede teh evidenc, vse mora biti v uradnih obrazcih.

------------------------------------

Daniel je napisal/a:

sebo je napisal/a: Daniel je napisal/a: To vsekakor. Težava je v tem, da se zgolj z deteljo kaj dosti živine ne da prehraniti in nekam je treba ta organski dušik spraviti. Da ne omenjam, da imam naročeno, po izračunih, ki sem jih delal danes na nove vrednosti skorajda 600 KG preveč čistega N v umetnih gnojilih. [/i] NA njivskih področjih je obrok lahko sestavljen iz lucerninega sena, koruzne silaže in močne krme. Za intenzivne kmetije bo potrebno več pozornosti nameniti gnojenju z gnojevko in izkoristljivosti dušika ali pa ubrati pot-> papir vse prenese. Lucernino seno se pri nas ne da pridelati, ker do takrat ko je lucerna seno ostane samo steblo od lucene, druga težava pa je, da je močna krma predraga proti ceni mleka, da bi jo kar tako zraven dodajal. Mi smo letos morali zmanjšati močna krmila za 1/3, ker cene krmil niso padle niti malo, cena mleka pa vemo kje je. Z gnojevko že tako gnojim a nimam inkorporatorjev oz. cevi, da bi zmanjšal izgube dušika. Investicija v nabavo te opreme pa naslednjih nekaj let ne pride v poštev. Sicer pa glede na to da se nam vsa voda od pranja molzišča steka v jamo na letni ravni skorajda dobim razliko v m3 kolikor jih je sedaj preveč. Je gnojevka toliko redkejša, da bi lahko brez slabe vesti pisal manjše m3. ------------------------------------ Ja, letos so postali precej striktni glede teh evidenc, vse mora biti v uradnih obrazcih. ------------------------------------

Lucerno lahko siliraš,če je ne moreš posušiti,vprašanje pa je če imaš primerna tla za lucerno,prej verjetno za črno deteljo,sicer pa nobena detelja ni 100% zamenjava za močno krmo

Vem, je imamo vsako leto tam nekje 1,7 ha. In pri tem res ni dobro kaj drugega naredit kot pokosit, pogrnit skupaj in odpeljat. Obračanje je že izguba kvalitete.

Uradni podatki o količini dušika v m3 in s tem pogojena količina gnojevke na ha velja za nerazredčeno gnojevko.
Če meniš, da je v tvoji gnojevki manj dušika, jo daj v analizo in se potlej ravnaj po tem.
Še vedno pa ti lahko služi za orientacijo GVŽ na ha.
Če imaš od desetih GVŽ 400 m3 gnojevke, moral pa bi jo imeti nekje 300 imaš bolj razredčeno gnojevko kot je upoštevano v zakonodaji.
Cifre so približne.

PA upam da si prebral uredbo v celoti in upošteval izkoristke (faktor za gnojevko npr 0,75)