junc je napisal/a:

ralo in kasneje jeklen plug sta bili revoluciji pri pridelavi hrane. sedaj če ta nima cene še vedno ne pomeni, da sta metodi za odpis. glede deževnikov pa ne vem. čudil se nebi, če bi na ministrstvu ustanovili agencijo, katera se bo ukvarjala z populacijo in duševnim zdravjem deževnikov v slovenski grudi. pa konec leta bo treba oddat anketo z prilogo koliko presekanih deževnikov je bilo najdenih po posameznem gerku.

Pa si kdaj oral s konjem in plugom.

Sam sem in po mojih izkušnjah, je za današnje oranje tisto no till

sebo je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: sebo je napisal/a: dklemen5 je napisal/a: sebo je napisal/a: Pa si to že kdaj probal. Če misliš razne načine setve potem da. bolj tisto samo zarezat in vsejat. Po mojih poskusih je to uspelo le v kupu komposta. Povej s kakšnim strojem si probaval in kakšnih tleh Frezanje do globine 5-8 cm- sejal pa na roke ali pa OLT dvoredna. V vsakem primeru korenine so bile le v coni obdelave. Neglede ali je bil to travnik ali DTM. Tla so srednje težka humus nad 4 do 6%- po analizi. Ni problem za ozimine, to še vedno počnem. za koruzo, sudansko pa so bili rezultati slabi. Tudi drugače orjem le do ene 15 cm, ampak brez pluga se z direktno setvijo ne bi šel- če res ni zemlja kot kompost.

Glej sejal sem tako na tleh katera izgledajo kot kamnolom,kot na težkih zaglajenih tleh,je pa pri direktni setvi pomembna predkultura, še bolj pa zbitost tal.Tla so lahko zbita tudi zaradi predkulture trava pa ni najprimernejša predkultura,pa si preveril če pri frezanju nisi ustvarjal plazine v tem horizontu kjer je bilo obdelano,sicer pa povej kako ti je šlo z 2 redno OLT,po mojem če je bilo le kaj organske mase se je zamašila vsake 2 m.Kakšno frezo pa si uporablal,krivi noži ali ravna dleta?

sebo je napisal/a:

junc je napisal/a: ralo in kasneje jeklen plug sta bili revoluciji pri pridelavi hrane. sedaj če ta nima cene še vedno ne pomeni, da sta metodi za odpis. glede deževnikov pa ne vem. čudil se nebi, če bi na ministrstvu ustanovili agencijo, katera se bo ukvarjala z populacijo in duševnim zdravjem deževnikov v slovenski grudi. pa konec leta bo treba oddat anketo z prilogo koliko presekanih deževnikov je bilo najdenih po posameznem gerku. Pa si kdaj oral s konjem in plugom. Sam sem in po mojih izkušnjah, je za današnje oranje tisto no till

ja in pridelki so bili temu ustrezni.
več kot polovica prebivalstva je bila praktično kmetov. probaj sedaj ti to ekonomsko opravičit. fajn za hobi...

junc je napisal/a:

sebo je napisal/a: junc je napisal/a: ralo in kasneje jeklen plug sta bili revoluciji pri pridelavi hrane. sedaj če ta nima cene še vedno ne pomeni, da sta metodi za odpis. glede deževnikov pa ne vem. čudil se nebi, če bi na ministrstvu ustanovili agencijo, katera se bo ukvarjala z populacijo in duševnim zdravjem deževnikov v slovenski grudi. pa konec leta bo treba oddat anketo z prilogo koliko presekanih deževnikov je bilo najdenih po posameznem gerku. Pa si kdaj oral s konjem in plugom. Sam sem in po mojih izkušnjah, je za današnje oranje tisto no till ja in pridelki so bili temu ustrezni. več kot polovica prebivalstva je bila praktično kmetov. probaj sedaj ti to ekonomsko opravičit. fajn za hobi...

Kaj pa če bi si na you tube pogledal kaj pod NRCS Ray Archuleta,maš pestro izbiro.

dklemen5 je napisal/a:

[ Glej sejal sem tako na tleh katera izgledajo kot kamnolom,kot na težkih zaglajenih tleh,je pa pri direktni setvi pomembna predkultura, še bolj pa zbitost tal.Tla so lahko zbita tudi zaradi predkulture trava pa ni najprimernejša predkultura,pa si preveril če pri frezanju nisi ustvarjal plazine v tem horizontu kjer je bilo obdelano,sicer pa povej kako ti je šlo z 2 redno OLT,po mojem če je bilo le kaj organske mase se je zamašila vsake 2 m.Kakšno frezo pa si uporablal,krivi noži ali ravna dleta?

Ni šlo to za neke parcele par m2- par vrst oz. 4 m pasovi- kolikor je dvakrat prehod s predsetvenikom.

Seveda da se je mašilo, še bolj pa ko sem delal to brez freze le s predsetvenikom.


Bili so krivi noži in ja je možnost plaznine, čeprav po občutku je bila zemlja prhla oz. je imela upornost kakršna naravna je.
Dobri rezultati so bili še npr s krmnim grahom.

Sedaj raje slabše zaorjem- (problem plitkih tal ali nagiba nad 20%- oranje v pasovih) zemlja pogosto pada nazaj in potlej frezanje in predsetvenik -to je zame neka vmesna varianta med oranjem in no-till.

Letos mi je npr. prvič uspelo, da je s to metodo ostalo nekaj lucerne, kot prejšnjega posevka, med vrstami koruze- žal nimam slik.



Če drži kar praviš lahko tudi weekendkmet na morostu seje direkt v travnike. ZA probat je če že ima super-duper stroj . To bi bil zanimiv poskus zanj in za kontrolorje.

Direktna setev se na Slovenskih tleh ne obnese najbolje, in ni pričakovanih rezultatov. Pač imamo glih mi to nesrečo, da imamo zajeb... zemljo, pa še bl kmetijsko oziroma nasploh politiko, povrh vsega pa smo še en drugmu fovš, namest, da bi skp stopil, pa stvari obrnil sebi v prid

Dobrr bi blo ja... Bi peklo ko sto mater, že prvega junija bi blo gosto, septembra pa slano, za nov let pa zabeljeno po žepu... ampak zelena komponenta bi pa bla zagotovljena 250%..

kastelic999222 je napisal/a:

Direktna setev se na Slovenskih tleh ne obnese najbolje, in ni pričakovanih rezultatov. Pač imamo glih mi to nesrečo, da imamo zajeb... zemljo, pa še bl kmetijsko oziroma nasploh politiko, povrh vsega pa smo še en drugmu fovš, namest, da bi skp stopil, pa stvari obrnil sebi v prid

Pa si probov pa izmeril a govoriš na pamet, pa si se sigurn prov postopal,ker veš vskak tip zemlje se drugače orje,pa tud vse ostale obdelave s setvijo vred se razlikujejo.Ja namest ,da bi skup stopl pa ugotavljal ne verjamemo niti lastnim virom ,kaj šele tujini.Poglej po Avstriji ,Nemčiji ,so tud najprej ugotavljali ,da ni rezultatov,danes pa pravijo ,da če v alternativi ne pridelaš 98% nisi ubral pravo tehnologijo napram plugu.Doterali so pa že do te mere ,da pridelajo tudi boljše,kot s plugom in to podkrepili s konkretnimi primerjavami.Najbolj so se pa alternative razmahnile na večjih kmetijah,kjer že 10 /ha pomeni veliko denarja,sedaj pa jim sledijo tudi ostali.100% brez pluga pa v Evropi še dolgoooo ne bo.

Marsikaj smo že probali, od podrahljavanja, do takih in drugačnih zadev, pa se nobena stvar ni ravno obnesla. Jst verjamem, da je direktna setev možna, ampak na tipu mivkastih tal. Dežela Niedersachsen (Hannover okolica), kjer zemlje tudi po prehodu z 50 tonami niso zbili, en dan po dežju to verjamem, da ni tak problem kot tu. In pa na vsake par km drugačen tip tal. Tam pa par sto km isti oziroma zelo podoben tip tal

sebo je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: [ Glej sejal sem tako na tleh katera izgledajo kot kamnolom,kot na težkih zaglajenih tleh,je pa pri direktni setvi pomembna predkultura, še bolj pa zbitost tal.Tla so lahko zbita tudi zaradi predkulture trava pa ni najprimernejša predkultura,pa si preveril če pri frezanju nisi ustvarjal plazine v tem horizontu kjer je bilo obdelano,sicer pa povej kako ti je šlo z 2 redno OLT,po mojem če je bilo le kaj organske mase se je zamašila vsake 2 m.Kakšno frezo pa si uporablal,krivi noži ali ravna dleta? Ni šlo to za neke parcele par m2- par vrst oz. 4 m pasovi- kolikor je dvakrat prehod s predsetvenikom. Seveda da se je mašilo, še bolj pa ko sem delal to brez freze le s predsetvenikom. Bili so krivi noži in ja je možnost plaznine, čeprav po občutku je bila zemlja prhla oz. je imela upornost kakršna naravna je. Dobri rezultati so bili še npr s krmnim grahom. Sedaj raje slabše zaorjem- (problem plitkih tal ali nagiba nad 20%- oranje v pasovih) zemlja pogosto pada nazaj in potlej frezanje in predsetvenik -to je zame neka vmesna varianta med oranjem in no-till. Letos mi je npr. prvič uspelo, da je s to metodo ostalo nekaj lucerne, kot prejšnjega posevka, med vrstami koruze- žal nimam slik. Če drži kar praviš lahko tudi weekendkmet na morostu seje direkt v travnike. ZA probat je če že ima super-duper stroj . To bi bil zanimiv poskus zanj in za kontrolorje.

Kolkr jaz poznam barje,so že zdavnej zoral travnike kjer je le to šlo.Kjer jim zraste koruza po plugu bi morala zrasti tudi brez ob pravi tehnologiji.saj plug povzroča plazino še posebej če se orje ob nepravi vlagi tal,kakor vidim pa je na barju kar dren povsod naredit praho.Tud jaz mam travnike,kjer je nemogoče naredit njive,imam pa tudi njive tam kjer imajo drugi travnike,pa v kolobarju pridelujem koruzo,pa so deli kateri še niso bili preorani,kar pomnijo najstarejši,v naši vasi.Nista pa tam dve letine enaki,enkrat premokro ,drugič ravno prav,vedi pa da pri nas ravno tako kot na barju tam v mokrem sede traktor do akse,na nepreoranem pa je nosilnost tal neprimerljivo boljša,takrat na nepreoranem v jeseni lahko pospravim ,ko sem pa tam ponekod še oral pa je ostalo na njivi.O super-duper stroju 8 ,pa le ,domišlijo raje uporabljaj v bolj donosne namene. A sploh veš kaj je plazina? Le ta se nahaje na koncu prhlje plasti zemlje in je zaglajena plast ,revno to pa povzročajo freze z krivimi noži.Kako si pa gnojil svoj poskus?