Očitno je bilo pred časom odprtih že nekaj podobnih tem - npr. ženitev, iščem punco ipd., ampak sem se vseeno odločila, da odprem novo temo. Če se vam ne da o tem razpravljati, lahko tudi poveste.

Skratka ... zanima me, koliko punc sploh sodeluje na tem forumu in če morda obstaja kje kakšen drug forum, kjer se zadržujejo "ta mlade" - punce s kmetije ali omožene na kmetijo. Rada bi dobila namreč kakšno spodbudno besedo, saj imam fanta, ki si obupno želi obdržati kmetijo, jaz pa dvomim, da bi na kmetiji bila lahko srečna. Nič nimam proti kmetom, tudi mi ni težko prijeti za delo, fora je v tem, da ne vidim smisla v neprestanem delu, garanju, veliko pa mi pomeni tudi dopust, ki si ga na kmetiji ne moreš kar tako privoščiti. Še posebej, če nimaš nekoga, ki bi te nadomestil za tisti čas.

Lahko pa tudi fantje napišete, kako kej poteka to usklajevanje delo-dopust ipd.

Torej, "ta mlade", javite se

Moja žena ni doma s kmetije. Se je pa naučila toliko, da zna postoriti kar je nujno potrebno. (Nakrmiti živino, pomolzti, peljati traktor na parcelo, na lepih površinah obračati ipd.) Verjamem, da se je težko odločila za kmetijo, hodi v službo, in ob konicah pomaga na kmetiji. Kar se tiče prostega časa: praviloma je nedelja prosta, razen če je potrebno kositi. Ko pa pride dopust: Ponavadi gresta s sinom za slab teden v toplice - jaz pridem v soboto ali v nedeljo - od jutra do večera potem pa spet "v štalo".
Kaj naj rečem Doroteji: Če je fant pravi potem poskusi, da vidiš kako bi bilo na kmetiji "v praksi" in da ugotoviš če lahko živiš tako življenje. Predvsem pa si kar najhitreje "nalijta čistega vina" glede skupnega življenja, ker čas ni zaveznik ne enemu in ne drugemu.

L.p.; Janez

Gospodova pota so zanimiva. Celo življenje že delam na kmetiji in prav rad vidim, da so krave vesele in zdrave. A kaj češ, oče je še mlad in mati prav tako..... Veljati se ne data prav dosti, zaato sem se odločil za šolanje, sedaj počasa skončujem s faksom, razmere doma pa iz dneva v dan bol grozne. Ko sem doma delam ko norec in ko za praznike pride punca na obisk, delava oba. K sreči sva lahko v Ljubljani skupaj.
Občutek, da živiš je samo na kmetiji, ne pa to da si v betonu za štirimi stenami, a kaj češ.
Dobro je, da se že na začetku zmenite glede financ in dela.
Jaz, kakor obe sestri bomo doštudirali, ker garanja imam počasa dost.....
Dvakrat premislita s fantom, ali živeti na kmetiji, ali pa se zaposliti. Jaz upam , da ne bom na kmetiji, punca pa sploh ne......

Doroteja, za tango sta potrebna dva....

Kot je povedano v prvem odgovoru na tvoj post si bosta morala "privoščiti" en konkreten pogovor. In "pota gospodova" so res čudna, kaj veš morda pa le ni tako slabo.
Prihajam s kmetije in mislim, da ne spadam ravno med klasično misleče, saj kljub vsemu težavnemu, ter psihično in fizično napornemu delu še vedno nekako "idealistično" gledam na kmetijo. Mislim, da ti je življenje takšno, kot si ga narediš sam... če vidiš samo delo in težave, potem pravgotovo ne boš srečen ali srečna.

Nekatere sedaj že starejše "ta mlade" rade pojamrajo, da je ni težje stvari kot iti od doma za tamlado na neko kmetijo. Naj ti povem nekaj napak, ki so jih te dame naredile: gospodinjstvo so si delile s taščami in tasti (rečte kar čte, še tako dobra taščica se eventuelno spremeni v zmaja in tasti za taščami ne zaostajajo prav veliko) in kakor je to problematično v urbanih središčih je prav tako na podeželju. Niso zaupale vase in svoj način dela, dovolile so da mnenje škodoželjne okolice vpliva na njih in njihov odnos z možmi. Predvsem pa niso bile samozavestne, da bi skupaj s partnerji strmele k ciljem, ki sta si jih postavila.

Če verjameš, da je on prava izbira in če je on prepričan da je kmetija zanj prava izbira, potem to niti naj ne bi bila težka odločitev, vsi pa moramo ob takšnih trenutkih vedeti čemu smo se pripravljeni odpovedati in čemu ne...

Ena možnost pa je še,da poskusita kmečko življenje.In če vama ne ugaja je vedno druga pot.

Js že 23 let živim v mestu(5000duš),no ker pa je foter dobil kmetijo sem skoraj vsak dan tudi na kmetiji,ki je oddaljena 11km.
Torej,ko so večja dela itak sploh domol ne hodim,drgač pa je moja smena,da zvečer pomagam v hlevu.

Sam punce trenutno nimam,tako da ne morem govorit kako gledava na to.Mi je pa že marsikatera rekla,da kmetija ni za njo,pa ne da bi js kaj namigoval,ampak preprosto,ko se pogovoriš ker pač mamo še kao kmetijo,pol pa vse :"to js nebi imela,ni dopusta,delaš ko budala,... Tak da vem kak je to Zato je tiste,ki se za to odločijo zelo cenim,pa tudi tiste,ki o tem razmišlajo,in ne da takoj zavrnejo.

Moja izkušnja med mestom in kmetijo je tak.Vsaka ima svoje prednosti in svoje slabosti,vprašati se moreš samo kakšno življenje ti je bolj všeč.Ker stvari,ki te pomirjajo,sprostijo,najdeš v mestu kot na kmetiji.Samo,da men je mir na kmetiji bolj všeč.Kar se tiče v centru je vse,in najpomebneje več raznolikih ljudi,kar je men bolj všeč.Na vasi za vsakega veš kake gate ima danes gor

Kar pa se tiče garanje in da si brez dopusta,to je tudi meni največji problem.Pride dan ko bi rad malo počil,al pa se ti preprosto ne ljubi pa moraš v štalo,in takrat bi najraje poslav vse v p...

A pridejo dnevi,ko si srečen,da si na kmetiji.
Lahko živiš tisto življenje sam proizvedem sam pojem,si nonstop v stiku z živalmi,ko se živali enkrat navadiš pol te ne spustijo več.To je itak največji plus kmetije.Pa tudi sama navezanost sosedov na vasi je veliko lepša kot tista v mestu,ne da so eni boljši drugi slabši,gre zato da na vasi čutiš navezanost že skozi generacije,to je res nekaj posebnega.

Meni je najbolj smešno ko se sedaj tukile piše češ da na kmetiji je treba delat in da ni dopustov..... hehe... Res smešno, saj po drugi strani nas pa kmete obrekujejo češ da delamo 2 uri na dan potem pa čakamo subvencije. Jaz ko srečam kakega prijatla se pogovor skor zmeraj začne iz ta druge strani v smislu "in, kak je?...saj zdaj itak nimate nobenega takega dela".... Smešno. Na kmetiji je vsak dan delo in tud ko ni kakih sezonskih del se dan lepo zapolni z opravili - kdor je marljiv si zmeraj najde kako koristno delo. Nedelja je pa "gospodov dan"...to začnem čedalje bolj spoštovati!

Je pa dejstvo, da obstaja nekaj grup ljudi, med njimi so taki ko jim delo smrdi in jim bo zmeraj smrdelo! Smo drugi, ki nam je prišlo u kri da brez dela niti ne moremo zdržati celega dopusta pa če tudi je samo 4 dnevni! Torej, spreobrnit nekoga/partnerja in ga navadit na kmetijo je iluzija! Al ga/jo pritegne kmetija ali pa ne. In če tudi v štartu jo/ga pritegne se še tudi lahko zgodi da bo čez 5 ali 10 let rekla; tega mam jaz zadost. In bodimo realni..današnje kmetovanje je postalo "posel"... če se k zadevi spraviš iz napačnega konca si že jutri 2 koraka za konkurenco. Zafrustrirani smo s tem, da je treba vse u nulo, vse najbolj optimalno, pa poceni kupit in drago prodat. Včasih tega ni bilo....

Za srečno družino in življenje se je treba potrudit. Žal je na kmetiji tako, da gre mnogo preveč časa v delo in tist drobec, ki ostane si človek želi le nekaj miru.

največjo vlogo ima tukaj ljubezen. če se imata partnerja rada potem bosta našla skupno pot. drugače ne...

kar se dela tiče: kaj pa tisti ki so cele dneve v službi? konec koncev veliko podjetij prihaja na "euro" delovni čas (od 9-17)... tam je isto šmorn... če je parnter v takem poslu da je iskan potem tudi on ne vem koliko ima dopusta...

treba se je zavedat: brez dela ni jela. tista smrklja ki misli da bo gledala u luft denar bo pa sam letel se bo kmalu zbudila (enako za smrkavca velja).

na žalost tako je... samo je pa res da se kmetijo povezuje s fižičnim garanjem, smradom, drekom...

Mi nimamo velike kmetije...vse skupaj je bolj popoldansko zabavanje, vendar pri moji punci pa imajo veliko večjo in od tega živijo. Tako, da je navajena vsakega dela. Vendar ji ni potrebno veliko delati zunaj. Ima dovolj gospodinskih del. Poleg vsega pa še v službo hodi.
Danes so že stroji za skoraj vse delo. Če jih pa nimaš, pa itak se ti ne splača kmetovati, ker te čas povozi. Nekoliko več vsakodnevnega dela je edino v hlevu. Seveda, tudi odvisno s čim se ukvarjaš in kako imaš zadeve vpeljane in v kakšnem obsegu.
Jaz sem tudi veliko zdoma...predvsem ko imamo kakšne špile po tujini in podobno. Samo to ni več kot za nekaj dni. Za takrat si pa že najdeš kakšno zamenjavo doma, da ti nafotra živino.

Doroteja, mislim, da ti ne bo nič hudega na kmetiji

Noče se dekletu nobeno dekle javiti... Jaz ne živim več na kmetiji, občasno (torej skoraj vsak vikend) pa pomagam staršem, ki živijo skoraj 100 km daleč. To me tudi sprosti, čeprav sem včasih pošteno utrujen naslednji dan. Moja storilnost na kmetiji je večja, kot mojih sosedov profi kmetov, kar mi sami priznavajo. Jaz pač moram v enem dveh dnevih posejati tisto kar mislim, pa četudi to pomeni, da ti piškavi stroji letijo od prvega svita globoko v noč.
Kot je napisal alkoholik, lahko imaš tudi v službi precej problematičen urnik. Mene načeloma ni doma vsaj med 6.45 in 17.30. Na cesti porabim skoraj pol ure v eno smer, ostalo pa je pač služba. Če grem med tednom škropit v vinograd še naredim tiste kilometre do staršev, poškropim en hektar, operem traktor in se vrnem. Problem je konec avgusta, ko se dan skrajša.
Glede dopusta: če je v službi trenutni projekt v težavah, potem zna biti, da tudi pol leta planiran odpade ali pa visiš na telefonu in na računalniku in ves živčen.
Ne vidim pametnega razloga, da si tudi kmet ne bi organiziral dopusta. Dopust ni nujno samo poleti in ni nujno samo morje (jaz tja ne grem več vsako leto, ker to ni zame). Če najprej to razčistiš in če nisi bolan (torej deloholik), potem se po mojem najde pot. Skupaj morata najti pot. Poti ne more najti en. Če pa ti je ovira samo en njegov pogled na skupno pot in tega ne moreta razčistiti, pa nista za skupaj. Bolje sedaj odnehati. Če tehtaš, če bi bil partner še tak, potem pa bi res bil zame, potem gotovo ni zate in ti ne za njega.
Zakonska svetovalnica pa najbrž to ni, čeprav imam skoraj 20 let zakonskega staža, nekaj otrok in bi lahko še kaj napisal.

Jp, nobenega dekleta nikjer.

Moj fant je 1000% prepričan, da je kmetija zanj prava izbira. To se je že davno odločil, da bo imel kmetijo. Če dobi kakšno punco, ki bo to sprejela, prav, če ne, pa ne.

Ne vem, če je ljubezen vse. Kaj pa če z leti uplahni? Kaj bo pa potem dva držalo skupaj?

Absolutno, tako na kmetih kot v mestu, niti pod razno ni dobro oz. prijetno za »ta mlado«, da si gospodinjstvo deli s svojo taščo. Halo. Morda moški to težje razumejo, ampak ženska MORA imeti svojo kuhinjo, svoje gospodinjstvo. Jaz sem itak mnenja, da moraš imeti ločeno celo stanovanje, po možnosti z ločenim vhodom, pa četudi je v isti bajti. Tako da glede ločnega gospodinjstva sva se že zmenila. No, s skupno kopalnico in kuhanjem in pranjem še za njegovo mamo.
Čeprav je potem še polno stvari, kjer lahko tašča vtika svoj nos. Npr. glede obdelovanja vrta, glede rož, ki si jih želi posaditi ena in druga ... kako si skuhala to, kako spekla tisto ... polno malenkosti se lahko še najde.

Je v navadi, da so možje doma in delajo na kmetiji, žene pa hodijo v službo? Al kako je s tem? Če bi bila midva skupaj, bi jaz hodila v službo, on pa delal doma. Verjetno. Jaz imam višjo izobrazbo in predvidevam, da bi lahko tudi več zaslužila. Verjetno iz službe ne bom prišla ravno spočita, s tem da je potem potrebno še kosilo skuhati in pomiti posodo. In seveda kdaj kaj oprat, zlikat, pospravit, za otroke skrbet ... Vendar on pričakuje od mene, da ne bom počela samo tega in da ne bom samo občasno pomagala na kmetiji, ampak da bom čim več pomagala. Bojim se, da pričakuje, da bom delala isto kot njegova mama, ki pa nikoli ni hodila v službo, je pa doma garala.

Vsak vikend preživim na kmetiji, tako da približno vem, kako je to v praksi. Trenutno mi je čisto vredu, ker še vedno lahko grem domov. Vendar nikoli ne moreš vedet kako se boš počutil, ko boš dejansko vsak dan tam. In kdaj, če sploh, ti bo prekipelo. In če mi bo kdaj kasneje prekipelo, bo že prepozno. Ko se bom odločila, se bom odločila za celo življenje.

Dopust res ni nujno samo poleti in samo morje. Ampak meni morje največ pomeni. In vedno sem si želela, da bi dopust v celoti preživela s svojim fantom/možem, kar pa s kmetijo ni možno.

Sama se ne bi nikoli odločila za kmetijo, za njivo ja, za živino ne. Če imaš pa nekoga zelo rad, se je pa precej težko odločit in rečt – to ni zame.

hvala za vaša mnenja.