Razkril bom eno svojih poljedeljskih idej, ki mi je padla na pamet ob novicah o vedno pogostejši toči ter dragi protitočni zaščiti, ki kmete pogosto odvrne od investicije.
Mreža, ki bi jo lahko prestavili vsako leto nad pridelke, ki so nam najbolj pomembni, ter sledil kolobarju, bi bila morda primerna.

Moja ideja je sledeča:
Nad celo dolžino njive s pomočjo traktorja napnemo jeklenice (dovolj bo 6 do 8 mm debeline), ki so na začetku in koncu njive podprte z močno leseno/jekleno konstrukcijo v obliki črke a ter s koli vsidrane v tla. Zajle napnemo v razmaku 4 - 5 metrov, na vsaki zajlli po celi dolžini njive razgrnemo protitočno mrežo širine 6m. Protitočne mreže se po robovih dotikajo, zato jih lahko tu spnemo in s tem dobimo vrsto strehic nad njivo. Ker je mreža napeta v obliki strehic, toča zdrsne po njej na tla, ni tako velike obremenitve, ki bi nastopila ob nabiranju toče v mreže.
Zajle po dolžini podpremo vsakih recimo 10m z lesenimi koli.
Višina mreže je odvisna od naših potreb, še posebej višine traktorja, glede na to določimo višino kolov.

Za njivo dimenzij 50x100 m bi tako potebovali nekje 10 mrež in 12 (2 še za pritrditev robov) zajl dolžine 100 m, kar tudi ni tako velik zalogaj (za novo protitočno mrežo 6x100m vem da stane cca 170€), še posebej ker bi lahko konstrukcijo uporabljali več let.

Začetna izdelava podpor bi seveda vzela nekaj časa, vendar pa vsakoletna postavitev in odstranitev ne bi smela vzeti več kot nekaj dni.
Potrebujemo torej 20 konstrukcij v obliki črke a (po 2 za vsako zajlo), kole za podpiranje zajle po dolžini ter kole za vsidranje zajle v tla. če imamo svoj les, so stroški zanemarljivi.
mreže 6x100 so po 170€, zajle tudi niso dražje.
tako da to zame predstavlja nizkocenovno zaščito za najpomembnejše pridelke (npr šparglje, zelenjavo), ki jo lahko skladno s kolobarjenjem prestavljamo ali pa pustimo statično.

Če je potrebno lahko stvar tudi izrišem.
Mnenja?