o tej žitarici ne vem nič. slišal sem, da naj bi bila zelo dobra za krmo živalim, predvsem prašičem. jo morda kdo seje?
zanimajo me predvsem naslednji podatki: kakšna je zahtevnost obdelave tal, koliko pridelka je približno po hektarju, okvirna cena semena, ter zahtevnost gnojenja, itd.

obdelava tal, količina semena, čas setve, zaščita = ostalim žitom...
edina razlika oz.prednost, ki jo vidim jaz je, da je še najbolj primerna za kislejša tla...torej je rastlina, ki ni tako občutljiva na nizek pH. Glede pridelkov je pa v praksi tako, da ne dosežejo pšenice in ječmena.

Tu bi tudi jaz rekel, da po količini pridelka ne dosega ječmena, pšenice. Pri nas smo lani imeli posejano tritikalo in je bil pridelek veeeeliko manjši kot pri ječmenu; ista njiva, čas setve, nega posevka, vse isto. Po izkušnjah sodeč je ne bomo več sejali.

no ni smo jo pred leti ko smo imeli prašiče in je bil pridelek boljši kot pri ječnenu ali pšenici.
Koliko po hektarju točno ne vem.
Je pa precej bol odporena proti poleganju kot pa ječmen.

če ime kdo izkušnje z tritikalao, zanimam me krmna vrednost napram ostalih žit ...ala ječmen oziroma pšenica (delež beljakovin, ješčost)

po vaših izkušnjah kaj na najprimerneje za mešat k koruzi (šrotu - suho zrnje)

pozdravljeni,


jaz sem delal veliko s tritikalo imel sem tudi poskuse z različnimi soratmi.

Ni tako nezahtevna kot pišete, če jo jemlješ kot nezahtevno je temu primeren tudi pridelk.

Če se pa tritikale lotiš kot ene dobre kruušne pšenice, ti pa da tudi do 30 % večji pridelek.

Zrno tritikale je veliko in debelo dolgo kot rž in polno kot pšenica.

Ima pa lastnosti pšenice in rži, saj ej to križanec teh dveh. Zrnj eni tako zelo okusno, zato je nekoliko manjša ješčnost, jo pa vseeno pojejo, če drugega ne poznajo .

Da pa veliko slame, skoraj 2x več kot pšenica. Posledično je tritikala občutljiva na poleganje, zato je potrebno dozirati dušik večkrat v majših količinah. 2 x v obliki granulata in 3 do 4 x foliarno.

S tako agrotehniko pridelate tudi do 10 ton zrnja in imate poležane njive.

žetev je ponavadi takrat kot žetev pšenice ali kak dan pozneje.

krman vrednost je pa zelo odvisno od letine in sorte ter agrotehnike. Ni preprostega odgovoroa, saj ta zelo niha, kolikor lahko povem iz lastnih izkušenj.

in še nekaj, pridelek tritikale lahko tudi izredno zaniha iz leta v leto ob skoraj enaki agrotehniki, ne vem ali je to odraz opraševaja ali česa tretjega.

Mene je navdušilo ravno to, da sem v začetnih letih setve tritikal eimel dobre uspehe.

Dve leti nazaj sem jo imel kar nekaj posejane. Tako ozimne kot jare. Delal sem po knjigi, seme Agrosaatovo, rastla na težkih barjanskih ilovnatih tleh, pridelek 6 ton/ha ozimne in 3,5 t/ha jare. Na petih hektarih pa je zraslo še 92 bal slame.

Setev tritikale je smiselno morda pri zelo nizkem pH-ju, sicer je pa toliko sort pšenice pri katerih je z ustrezno tehnologijo možno doseči veliko večje pridelke.