Pozdravljeni!
Zaradi zanimanja za predelavo mleka sem se pretekli teden udeležil sirarskega tečaja v Nemčiji. Tečaj je potekal v Triesdorfu od 8-12.11.2010 na Izobraževalnem centru za kmetijstvo in okolje na Bavarskem. Glavni predavatelj je bil gospod Rudolf Raith. Imeli smo predavanja in seveda tudi praktični del v šolski sirarni. Poleg gospoda Raitha sta nam predavala še dva predavatellja o kemijski sestavi mleka in o mikrobiologiji mleka. Tečaj je bil dokaj poučen in mi tako ni žal plačila. Zanimivo je bilo tudi njihovo šolsko posestvo; 150 ha njiv, 60 ha travnikov, 60 krav, 600 prašičev, 3000 perutnine, ovce, psi, kmetijska tehnika, bioplinarna, sirarna, novi center za pridobivanje mleka (kot ga poimenujejo zaposleni), in še in še...
Na šoli se izobražuje 2500 dijakov in študentov in tako pokriva dobršni del Bavarske. Vidi se, da imajo veliko znanja o kmetijstvu, katerega tudi dobro uporabijo v kmetijstvu. Šolski sistem je precej drugače zastavljen kot pri nas. Velika razlika je tudi v tem, da je teorija močno povezana s prakso. Šolajoči se veliko časa porabijo za prakso. Po koncu šolanja ima študent dosti teorije, ki jo je že uporabil v praksi. Pri nas je slika drugačna: naredi fax, potem pa delat. In zgodi se, da diplomanti pojma nimajo, ko stopijo v firmo.
Triesdorf je začel nastajati pred cca 400 leti, ko so grofje Annstatski (danes bližnje mesto) zgradili poletno rezidenco v Triesdorfu. Površine so zagradili, da so tam lahko lovili divjad (nesposobni  ) in počasi so se k rezidenci začele priključevati še druge hiše. Pa je dobil hišo zdravnik, pa kakšne ljubice, pa župniki, pa tako naprej...nastala ja prava vasica. Te stavbe so dandanes še dobro ohranjene, v večih poteka pouk, ali so dijaški dom ali podobno. Stari slog, obnovljene stavbe, skratka lepo  Šolsko posestvo danes vsebuje 25 stavb, oz. nekatere se še gradijo, saj se center dobro razvija.
Še v sliki:
g. Raith s tečajniki
skupinska slika
vrt, v ozadju gradnja objektov za 1000 šolarjev. Investicija vredna 20mio €
center za pridobivanje mleka. Še v gradnji, smo bili nekaj dni prehitri, da bi lahko videli notranjost. 3 hlevi povezani med seboj. V prvem je nameščen robot za molžo Westfalia in 70 ležišč za krave. V drugem se nahaja krmilna miza za krave iz prvega hleva, 60 ležišč za krave, ki se bojo molzle v klasičnem molzišču 2x7 ribja kost od Westfalie (sicer v tretjem hlevu). Potem se tu nahaja tudi 12 tehtnic za merjenje konzumacije krme za 2. skupino tega hleva. Testirali bojo več skupin krav, katere bo krmil robot za krmljenje proizvajalca Wasserbauer. Sposoben je krmiti 7 različnih obrokov do 6x na dan. http://s9.mojalbum.com/triesdorf-8-12-11-2010-foto_12261939_17414279_18296043.jpg tretjem hlevu pa se nahaja molzišče, čakališče za na molžo, prostor za telitve, prostor za teličke (za igluje, zunanjost hleva), pisrna, sanitarije, učilnice.
Prehodi med hlevi so namenjeni tudi za nego parkljev, nego živali (npr. odvzem krvi), tehtnica za živali,
Montirana je različna oprema, katero bodo lahko potem med seboj primerjali. Nameščenih je več različnih krmnih pregrad, več transporterjev za gnoj (zajla, veriga), več pregrad za ležišča, več krtač za krave,...raziskovalni center nasploh. Celotna investicija vredna 3,5mio€ s silosi in vsem vred (ugodno, glede na to, da je to tudi učni center)
hlve za ovce
oven pasme Merino. Tehtajo 200kg, ovce do 140kg. Ovni so oddani že vnaprej-za 2 leti dobijo 7000€ za enega. Po dveh letih pa gre h naslednjeu rejcu.
magarac
pilotni bioreaktroji za bioplin
krmilni voz na starem tovornjaku-pametno 
Še nekaj kmetijske tehnike:
Še za Korenjaka-T 6090
Imajo ogromno, res ogromno kmetijske mehanizacije. Nekaj svoje, veliko jih pa dobijo tudi na teste od prozvajalcev samih. Nekaj sem jih poslikal, večina pa ne: manjka precej traktorjev, kot so DF, MF, JD, NH, JCB, Valtra, Fendt. Vsi se pa gibljejo okoli 150-200+ ks. Veliko traktorjev je tudi v garažh, kater ni možno slikati. Imajo tudi Krone Big M, ene 3 različne kombinacije koslilnic, enojnih koslinic malo morej, zgrabljalnki 2 rotorski do 4 rotorskih Krone in Pottinger. Več cistern za gnojevko, črpalk in mešal za jame. Ogromno je tudi mašin za obdelavo tal-plugi, brane, gruberji, sejalnice, packerji,...mislim strojev za pol radgonskega sejma skoraj.
Vidi se, da imajo Nemci red, so natačni, imajo veliko znanja, dobre razmere za kmetijstvo-velike, ravne površine.
Toliko na kratko o vsem, večino stvari sem pa pozabil napisati, ker je vsega res preveč.
LP, j |
Imeli smo teorijo o mikrobiologiji mleka (koristni, škodljivi MO), kemijski sestavi mleka in posebnostih, o sirjenju, na kaj moramo paziti in biti pozorni. Glavne značilnosti izdelave različnih vrst sira smo seveda tudi dobro predelali. Najbolj pa smo obdelali mehke sire, poltrde sire, skuto in jogurte. Omenjeno smo tudi vse praktično izdelali. Naslednje leto naj bi bil tudi nadaljevalni tečaj, kjer se na kratko obnovi letošnja snov in nadgradnja: siri s plesnijo, trdi siri pa morda še kaj... ne vem.
