Pozdravljeni,

V stroki se načeloma govorimo o treh načinih obdelave tal.

Konvencionalno (z oranjem).
Konzervirajoče (brez oranja le z gruberji, le podrahljavaje, ni obračanja zemlje).
Neposredna setev brez obdelave.

Radoveden sem kateri način uporabljate.

Osebno poznam le enega slovenskega kmeta, ki uporablja že približno 15 let izključno konzervirajočo obdelavo tal.

Torej kako vi obdelujete svoj enjive.

LP V.

Še na stari način z oranjem Se pa vse bol zanimam za konzervirajočo obdelavo tal

če ti čist po resnici povem obdelujem tla kako gre, v večini primerov obdelujem z oranjem če pa to vreme ne dopušča(mokro) pa samo z gruberjem in takoj za tem sejam
mene tudi zanima kakšna so tla če obdeluješ samo z gruberjem, drugače pa večino na lastni kmetiji obdelujem z plugom!

uporabljamo oz. se poslužujemo prvih dveh načinov obdelave.
orjemo za setev spomladi, poleti pa z gruberjem za ozelenitve.

Pri nas se poslužujemo nekaj konvencionalne, nekaj pa konzervirajoče oz. min. obdelave, vedar razmišljam v nekaj letih preiti povsem na konzervirajočo obdelavo. Razlog je poleg nižanja stroškov obdelave, tudi ugoden vpliv na strukturo, boljše zadrževanje vlage, ... seveda je tudi, kakšna slaba stran te obdelave (vsaka obdelava je slaba za zemljo), vendar generalno gledano je tak način še najboljši. Kot zanimivost: pred nekaj tedni sem bil na predstavitvi stroja (ne bom delav reklame) za uporabo pri minimalni obdelavi, predstavitev je bila v prekmurju. Obdelalo se je njivo kjer je rastla koruza za zrnje, obdelalo se je za kombajnom, brez predhodnega mulčanja. Rezultat je bil za moje pojme kar dober, glede na količino rastlinskih ostankov. Mogoče je bil, tudi kdo iz tega foruma tam, pa naj še on pove svoje mnenje.

@lukec: oranje spomladi je največja napaka, kar jo lahko narediš!

Vsi trije načini.
cca 4 ha njiv.
plug cca 40 %
konzervirajoča- s frezo 50 %
direktna setev- ročna setev+brananje -10 %

Način obdelave zavisi predvsem od kvalitete zemlje, predposevka, pričakovanega donosa

jd je napisal/a:

Pri nas se poslužujemo nekaj konvencionalne, nekaj pa konzervirajoče oz. min. obdelave, vedar razmišljam v nekaj letih preiti povsem na konzervirajočo obdelavo. Razlog je poleg nižanja stroškov obdelave, tudi ugoden vpliv na strukturo, boljše zadrževanje vlage, ... seveda je tudi, kakšna slaba stran te obdelave (vsaka obdelava je slaba za zemljo), vendar generalno gledano je tak način še najboljši. Kot zanimivost: pred nekaj tedni sem bil na predstavitvi stroja (ne bom delav reklame) za uporabo pri minimalni obdelavi, predstavitev je bila v prekmurju. Obdelalo se je njivo kjer je rastla koruza za zrnje, obdelalo se je za kombajnom, brez predhodnega mulčanja. Rezultat je bil za moje pojme kar dober, glede na količino rastlinskih ostankov. Mogoče je bil, tudi kdo iz tega foruma tam, pa naj še on pove svoje mnenje. @lukec: oranje spomladi je največja napaka, kar jo lahko narediš!

sej ne zorjemo spomladi, temveč jeseni (naredimo praho) da spomladi usejemo. malo sem se nerodno izrazil.

mmmm...Najprej tisti, ki omenjate, da nekaj površin obdelujete konvencionalno, nekaj pa konzervirajoče....to pomeni, da prav določene parcele na en način, določene pa na drug!? Ker če enkrat namesto pluga uporabiš gruber še to ni konzervirajoče.

Drugo pa, ker je bil omenjen gruber po žetvi koruze za zrnje, sem to tudi sam letos probal in gre presenetljivo vredu, a preberite si malo pravilnike in TN kjer lepo piše, da je v izogib nastankom in prenosu bolezni rastlinske ostanke potrebno čimprej in kvalitetno zadelati v tla.

Morda kdo zelo propragira minimalno obdelavo, ampak šele ob ukrepu ZEL smo spoznali, da imajo "tastari" še kako prav, da je najboljši ukrep na njivi jesenska brazda-torej oranje, nakar je zima najboljši stroj.

Pri nas tudi vse obdelamo z oranjem(konvencionalno) ker gruberja sploh nimamo in tudi dvomim da bi šlo tukaj na barju. Pri nas po koruzi ponavadi orjemo pomladi in nevem zakaj jeseni ne.
Zanima pa me kaj so prednosti oranja jeseni/spomladi ?

Ja, nič orat...potem pa oreng pošpricat, pa si naredil biznis
Če se pleveli kvalitetno zaorjejo, jih je naslednje leto veliko manj, oz. jih lažje zatreš s škropivi.