Kaj pravite na tole? Zadeva bo konkretno posegla v način dela.

Recimo:
- 20% zmanjšanje uporabe gnojil
- 50% zmanjšanje uporabe pesticidov in antibiotikov
- zeleni pasi, ...

Ni mi jasno kako bo vse to možno speljati glede na odkupne cene pridelkov, živine, ... Zahteva se cimcenejša pridelava, ki zahteva ogromno vložka v tehnologijo, uporabo pesticidov, gnojil, da se doseže nek nivo pridelka in s tem vsaj neka pozitivna ničla.

Jaz sem sicer hobi, samo tole bo še dodatno pospešilo umiranje majhnih kmetij.

Razumem politike, da morajo biti všečni vsem ljudem, kmetje smo v manjšini (nas je samo nekaj procentov) in zato izpademo. Odločitve, ki jih politka sprejema so napačne, po mojem celo škodljive za samooskrbo države/evrope. S tako politiko postajamo močno odvisni od drugih. Dolgoročno pa nobeden politik ne misli.

Dokler se bo hrana na veliko uvažala iz držav kjer so standardi dosti nižji ne bo nobene spremembe. Ko se bo miselnost ljudi spremenila pa bo za veliko kmetij že prepozno.

Kmet je tako ali tako vedno vse kriv, vsaj za politiko in rajo, ki več sploh ne ve od kod pride hrana in koliko je potrebno vložiti. V nemčiji so na to temo že kar konkretni protesti.

A to so že smernice nove kmetijske politike?
Po letu 2023? Že ima kdo kakšne informacije o kakšnih drugih novostih in spremembah?

Stanje v kmetijstvu je kakršno je. Živela globalizacija. Trenutno pri nas izvajamo politiko minimalnega inputa za čimvečji output. To pomeni košnja in prodaja bal.

model plačilnih pravic ostaja?

Ne poznam detajlov ker se nisem toliko zanimal, smo hobi. O tem sem bral v glasniku zbornice.

Spremljam pa zadnje leto kar dosti nemce (lokalne kmetijske oddaje) in njihov odziv, pa ne slišim nič dobrega.

Skratka, če ve kdo kakšne detajle kako nas bo tole udarilo, ...

Mi smo povečini razen redkih intenzivnih kmetij, že sedaj podpovprečni v rabi FFS in gnojil.

Tako da za povprečnega kmeta se ne bi smelo spremenit nič.
Če že bojo zaostrili malo v vinogradništvu, sadjarstvu pa mogoče porabo gnojil na živinorejskih intenzivnih kmetijah.

Kar se tiče zelenih pasov, pa imamo teh z našo razdrobljenostjo verjetno že sedaj zadosti.

V nemčiji, nizozemski ali danskem pa je to druga pesem, tako da se mi z njimi ne moremo primerjat in ne rabimo.
Pomebno je le da naši pogajalci kaj ne zaj. in preveč kimajo.

Še največ bo mogoče razlike v tem kdo je aktivni kmet. Tu lahko določene strukture lobirajo za visoke vstopne kriterije površina, št. zivali, zavarovanje iz kmetijstva.