Nov svetovni rekord v pridelavi pšenice.
http://www.fwi.co.uk/arable/wheat-yield-world-record-shattered-in-lincolnshire.htm

Malo presenečen ,da ni komentarja,objavil pa sem zgolj zato ,ker se obdelava brez pluga v naših logih po mnenju mnogih ne izplača,drugod pa postavljajo rekorde z robustno minimalno obdelavo.

slej ko prej bo no till zadeva prišla tudi k nam.
Manj ko koplješ po zemlji, več ti ostane. Dobre direktne sejalnice so žal predrage in bo za par ha treba koristiti usluge (če bodo realne cene ponudnikov, v nasprotnem primeru bomo pač še orali).

Drugače pa že vrsto let sejemo domačo-merkantilno pšenico na trosilnik za umetna gnojila. In verjeli ali ne, pridelek je enak (celo malenkost večji) kot takrat ko smo kupovali drago seme v zadrugi in sejali z sejalnico.

Sedaj iščem nekoga, ki bi mi (za realno in pošteno ceno) posejal letno 4 ha pšenice. Okolica Kranja. Če ima kdo mehanizacijo, naj se mi javi na ZS.

secundus je napisal/a:

slej ko prej bo no till zadeva prišla tudi k nam. Manj ko koplješ po zemlji, več ti ostane. Dobre direktne sejalnice so žal predrage in bo za par ha treba koristiti usluge (če bodo realne cene ponudnikov, v nasprotnem primeru bomo pač še orali). Drugače pa že vrsto let sejemo domačo-merkantilno pšenico na trosilnik za umetna gnojila. In verjeli ali ne, pridelek je enak (celo malenkost večji) kot takrat ko smo kupovali drago seme v zadrugi in sejali z sejalnico. pšenice. Okolica Kranja. Če ima kdo mehanizacijo, naj se mi javi na ZS.Sedaj iščem nekoga, ki bi mi (za realno in pošteno ceno) posejal letno 4 ha

koliko pa naj bi bila realna in poštena cena po/ha?

Čakaj zakaj pa iščeš nekoga, ki bi ti posejal, ko pa si lahko sam s trosilnikom "zastonj"?


"-One of the key factor in the yield is the use of foliar feeds – three in the autumn and six in the spring – often combined with herbicide and fungicide sprays to keep the crop growing and never short of nutrients......

-a four-spray fungicide programme with plant growth regulators

-Seed rate – 110-120kg/ha

-Rotation – Eight-year rotation of winter wheat/winter barley/oilseed rape/winter wheat/spring barley/spring barley/spring barley/spring beans

-Once the combining started the grain moisture dropped from 18% to 16%"

In kaj boste rekli sedaj na to vi, ki bi samo bližnjice sekali?

-2x v osmih letih pšenica
-žetev pri 16-18% vlage
-setvena norma 110-120kg
-4x fungicid
-3x foliarno špricanje jeseni in 4x spomladi

o dejanski številki realne cene še nisem razmišljal. So pa kot pri vseh
"novotarijah" lahko cene kmalu navite.

Če mi bo nekdo računal precej več za setev (čeprav direktno) kot nekdo za oranje te njive, bi lahko govorili, da so cene navite. O konkretni številki pa težko, to pač pokaže trg.

Zakaj ne bi sejal naprej na trosilec?
Zato, ker če dobim nekega ponudnika, bom potem verjetno prodal plug, kultivator in valjar. Ker te stroje pripenjam na največji traktor na kmetiji (zetor 4340), bi lahko prodal tudi tega. Po pravici povedano ni popolnoma izkoriščen in 3/4 leta stoji.

Z izkupičkom mi nekdo lahko 30 let seje.

Tako bosta zetor 4911 in ferguson za v košnjo čisto dovolj. (košnja, obračanje, zgrabljanje). Za siliranje pa tako najamem (slabih 10 ha travnikov)

Poleg ekonomskega pogleda mi je všeč tudi, ker (vsaj kar sem bral po tuji literaturi) no till obdelava koristi tudi zemlji. Ne vznemirjaš aerobnih in anaerobnih procesov, vsakoletno ne podiraš deževniških rovov, setev v mrtvo zastirko zadržuje plevele in vlago v tleh...

Samo zato moraš imeti dober stroj (za nas seveda predrag). Sploh pa jih
v Sloveniji še ni veliko, tako da bo verjetno treba še par let počakati.
Sem pa že videl, da Sloga ponuja neke Kuhnove direktne sejalnice. In kakor imamo Slovenci radi stroje, verjetno jih bodo počasi nabavljali.

Članka nisem bral in tiste rekordne tone me sploh ne ganejo. Gledam predvsem na to, kako narediti čim večjo razliko med prihodki in odhodki na naši kmetiji (upoštevajoč lastno delo), ob čim manjši uporabi pesticidov (naša tržna niša pač).

Tudi tisti, ki nudi strojno uslugo upam, da razmišlja kot ti (da dela čimvečjo razliko med odhodki in prihodki) in računa za oranje 100€ in setev v kombinaciji 100€.

ne mislim kombinacijo, ampak tole

https://www.youtube.com/watch?v=EXU9ZLgB3Z4

Tudi takale setev te ne bo stala nič manj, vsaj ne na naših površinah.

In če malo pokomentiramo tale video: meni zgleda to setev pšenice za oljno ogrščico....štima? vmes je moralo biti vsaj eno tretiranje s totalcem, saj me nihče ne prepriča v to, da je njiva do setve pšenice lahko tako "čista".

Po žetvi oljne ogrščice bi lahko izkoristili osip za kar pošteno zeleno gnojenje, poleg tega površina ni izpostavljena vročini itd. Tako, da ne tako zelo enostransko gledati na neko stvar. Mislim, da smo že parkrat ugotovili, da takšni posebni načini pridejo v poštev na ogromnih površinah, kjer so popolnoma drugi vidiki tehnologij.

In pa same razlike v tleh. Na lastne oči videl spravilo krompirja z kombajni teže 35t plus bunkar, pa zemlje ni zabilo, kljub temu da je en dan prej padlo ogromno dežja. Ko si stopil gor, je bil občutek kot, da bi stal na zračni blazini. Taka tla, verjamem da so primerna za tako obdelavo, taka kot pa so pri nas, pa vprašanje, če bi bil uspeh vsaj na 20% primerljiv ...