Pred dvema letoma sem nabavil mini kombjn (glej temo mini kombajni) do danes imam za sabo cca 50 žetev ajde in različnih vrst žit. Pira, pšenica, ječmen, rž, kamut, tritikalo. Preko elekktronske pošte, po lokalnem časopisju in z listki po nekaterih kmetijskih trgovinah po primorski smo ljudem objavili in povedali vest, da lahko požanjemo tudi male površine, ne glede, kako daleč so. Naenkrat sem dobil toliko klicev iz raznih koncev Slovenije, da jih enostavno nisem zmogel vseh, predvsem zato, ker proces žetve z mini kombajnom poteka nekoliko drugače in tudi nekoliko počasneje. Na splošno so bili ljudje zadovoljni z opravljenim delom in tudi sam sem zadovoljen saj s svojo mobilnostjo prekašam vse ostale kombajne po Sloveniji. Odročni kraji, ozek in težaven dostop. Do 160 km daleč sem šel v eno smer. Klicali pa so me v 230 km oddaljeni kraj, a sem jih nekako s težkim srcem zavrnil, ko so bili tako daleč. Ni nemogoče, a njihovi končni stroški za žetev bi bili preko 100€ za 10 arov in za mogoče 500 kg pšenice, ali karkoli so že imeli.. To pa je že preveč. Ni moj namen, da bi ljudi obiral, pač pa da jim pomagam pri žetvi...

Dobil sem tudi kar nekaj klicev iz raznih koncev, da nekateri kombajnisti opuščajo dejavnost, oz. da so odpovedali sodelovanje, češ, da je predaleč do njih. Mogoče je res vprašljiva rentabilnost, a običajo pridelovalci tudi računajo na to, da bodo stroški žetve nekoliko višji. Tudi sam sem bil nekoč v položaju, ko sem imel za požet. Celo trojno bi mu plačal prevoz, da bi le prišel, pa je zavrnil. Sami ocenite. Pripravljen sem mu bil plačati 150€ da bi mi požel 5 arov pšenice. pa je kljub temu zavrnil... Ko sem z mini kombajnom žel po terenu so mi ljudje celo dvojno plačevali, tako so mi bili hvaležni, ko smo s skupnimi močmi pospravili njihovo Zlato zrnje... Na drugem koncu pa se sliši, se ne splača. Se res ne?...

Po tako velikem povpraševanju sem začel razmišljati o novem kombajnu. Je nekoliko večji kot moj mini, a je še vedno dovolj majhen za transportiranje po Sloveniji. Ta bi pa lahko bil konkurenca že marsikateremu večjemu kombajnu, ki jamra, kako se ne splača...
Nekaj sem našel. Ima heder za žita, pa koruzo, pa sončnice in trave, pa za stročnice in repico in mogoče še kaj. Ker so stroški nakupa dokaj visoki, točne informacije še nimam in da bi bil nakup kar se da smiselen, rabim vašo pomoč oz. vaše informacije. Navsezadnje stroji se kupujejo zato, da se dela z njimi, ne da se jih gleda po raznih lopah, kako stojijo in rjavijo. Cela Slovenija pride v upoštev. In mogoče bodo te informacije prišle prav še komu...

Heder oz. kombajn za žita: žit je povsod dovolj, o tem niti ne bom spraševal.

Heder za koruzo, za zrnje: Na tem forumu sem prebral, da jih je na Dolenjskem vsaj 5, mogoče za to pokrajino čisto dovolj. Koliko je kombajnov za koruzno zrnje na gorenjskem, ljubljana, kamnik, domžale, pa po tem na primorskem, brkini, notranjska, škofjeloški kraji, Ali menite, da je potreba po žetvi koruznega zrnja?

Heder za sončnice: Ali kdo ve koliko je v Sloveniji sposobnih kombajnov za žetev sončnic? če še ni, še bo, zanima me predvsem, če je to področje dovolj pokrito.

Heder za stročnice: torej za sojo, čičeriko, fižol...enako vprašanje kot za sončnice.

gorenjska, dolenjska, štajerska, primorska, prekmurje, zasavje, koroška, notranjska... če sem kakšno pokrajino pozabil, naj mi oprostijo, tudi za njihovo pokrajino velja vprašanje. Ali je potreba za stroje teh vrst oz. ali menite, da bi bil nakup smiselen, če bi omenjene rastline posejali....

Vse več nas je mini kmetov in vse več jih je takih, ki jamrajo, da se ne splača. Ti boš imel biznis. Domnevam, da imaš kakšno prikolico ali avtovleko, da ga voziš okoli.

Škoda, da nisi doma v sredini naše državice, da bi lahko hodil po celem. Tukaj v Dravski dolini nas je veliko, ki sejemo manj kot pol hektarja žitarice, ki gre za krmo, zato je plačati kombajnistu kar strošek.

Nekako se v mestih promovira zdrav način življenja, in ni hudič, da ne bo kdo posadil njivo fižola ali česa podobnega. Čakalna doba v naši dolini za požeti njivo koruze za zrnje je tudi po 14 dni, toliko dela ima tukaj edini kombajnist.

Seveda te razumemo, da s primorske ne boš hodil žeti 5 arov nečesa na Goričko.

Izbral si pa dobro tržno nišo s tem kombajnekom. Navdušil boš razne bioekologe, ki bodo zelo zagrabili setev na njivicah.

Kar seješ to žeješ, samo letos je bolj boga letina.

Imaš kakšen link od kombajna, ki ga imaš namen nabavit?

jože, trenutno sem vkontaktu s temi enkrat v septembru me namreč obišče eden od njihovih predstavnikov... http://www.wintersteiger.com/en/Seedmech/Products/Product-Range/Plot-combine/32-Classic

Zetor, daljše relacije sploh niso problem. Samo za 5 arov res mogoče nebi prišel. če bi se pa v vaši okolici zmenili med sabo vsaj dva trije ali štirje in za dva dni storilnost je nekje 30 arov dnevno, se pravi 60 za dva dni, in da eno noč lahko nekje prespim. Stroški prevoza se v tem primeru znižajo oz. razdelijo. Le dovolj zgodaj bi moral vedeti, da se tudi v tej smeri zorganiziram...

Glej facebook, mini kombajn. Tam je tarifa. Lahko si celo sam izračunaš približen znesek za žetev. Bi bil po tem še vedno previsok strošek?

Res se sprašujem skom je kaj narobe. V prekmurju je tako, da žetev pšenice poteka en teden. Po enem tednu lahko imam storitev žetve zastonj, ampak je ni več pšenice. Kombajni so sodobni in strankam je mučno čakat eno uro v traktorju da pade hektar al dva, mu napolniš prikolico (po možnosti da jo ima sposojeno od tebe) in že on piči-je sila ful hudo ker je že pozen domov. Seveda pol naslednji dan ni več sile in tudi za plačilo ne več, tudi vsaj na hvala za prikolico se pozabi. Tule se pa govori o žetvi 30ar/dan. Svaka čast!

Pri meni žetev traja od začetka julija do konec novembra. Prvo na primorskem dozori ječmen, nato sledi pšenica. po tem se žetev časovno seli proti notranjosti države in hribovitim predelom. to je do sredine avgusta. nato sledi kakšen mesec premora, nato pa se začne prva ajda v hladnejših krajih. Žetev ajde pa se po tem časovno seli proti primorski in tam konča. leta 2011 sem zadnjo žetev imel 29. novembra., lani, 2012 pa je bila zadnja žetev 16.novembra. Temu bi se pa že lahko reklo dobra izkoriščenost stroja...

Za 30 arov na dan storilnosti rabiš res prave stranke in po možnosti brez konkurence pa bo šlo. Torej rabiš neko nišno področje, da ga pokriješ. Za kaj resnega pa recimo v prekmurju ne boš prišel zraven. Simonu dam tukaj prav.

Glede koruze bi rekel, da se ti header ne splača, ne vem če bo zadosti strank. Če gleda stranka na denar si bo koruzo sama ročno potrgala in zličkala.

Sicer pa samo tako naprej, če pridobiš zadosti stalnih strank za pravo ceno (ti nekaj ostane) se nimaš kaj bati.

To tudi prihaja z vzhoda?
Za majhne parcele zanimiv, pa storilnost tega je verjetno dosti večja kot pri zdajšnjem.

@ Simom.....ti si prekmurec, navajen velikih njiv. Njemu pa žito raste po vrtačah velikih nekaj arov

ta mašinca je pa avstrijska, jože

miloshribernik je napisal/a:

ta mašinca je pa avstrijska, jože

Se mi je zdelo ja, že zaradi geringhofovega hedra
Nč, dnar na kup pa po njega.