Zdravo!

Zanima me, kakšno imate mnenje o zadrugah. Koliko poznate nijihovo poslovanje, koliko pri njih kupujete, kam prodajate mleko, na splošno, kako ste zadovoljni z zadrugami.

Namreč sam se sprašujem tole že nekaj časa:

ZAKAJ IMAMO SPLOH ZADRUGE, ČE PA SO TO SAMO TRGOVINE? ZAKAJ VSE ZADRUGE V SLOVENIJI NE DELUJEJO KOT EN KUPEC SUROVIN, MATERIALOV, IZDELKOV, PRIDELKOV IN EDEN PONUDNIK MESA, MLEKA,...

Namreč slovensko kmetijstvo bo propadlo, če se ne bomo povezali. NE more vsaka zadruga nastopati na trgu npr. z mlekom. šele ko bi zadruga (zadružna zveza) bila ponudnik vsega slovenskega mleka, takrat pa bi lahko tudi pogoje postavljali za ceno. Se vam ne zdi, da smo v sloveniji eni tupci, ki vsak samo gleda za svojo rit, čeprav bi imel od skupnosti še bistveno višje koristi?

Tega res ne razumem.

No, malo me zanima, kaj kaj mislite o tem.

LP, Toni

Če bi rad vedel kaj naj bi zadruge v resnici bile se pozanimaj kdo in kaj je bil Janez Evangelist Krek. Zakaj se je JEK prizadeval. Kaj je JEK v svojem času dosegel. Skratka zvedi vse o JEK in njegovem času.


Moje osebno mnenje je, da zadrug, takih kot so sedaj v Sloveniji ne rabimo nič. To je relikt socializma in dober pašnik za poklicne lahkokrušnike.


Mag. Evgen Lipužič, dr. vet. med., pozna razmere v kmetijstvu v ZDA in Kanadi. Kadar utegne, se vsedeva in razlaga o kmetih - farmarjih v Kanadi. Tam ne poznajo nikakršnih zadrug. Farmarji so alfa in omega vsega dogajanja v kmetijstvu. Farmarji so lastniki farm, mlekarn, vzrejnih centrov, raziskovalnih institutov, agronomske ter veterinarske fakultete. Vsak mlad farmar, farmo KUPI. Potem vse življenje trdo dela na njej. Ko pa je star in zrel za penzijo farmo proda in si s tem pridobi dovolj denarja za brezskrbno starost. O kravah npr. ve toliko, kot pri nas diplomiran veterinar.
Drugače pa imajo tam zelo strog tržni red. Če bi, recimo, farmar prodal samo kanglo mleka mimo mlekarne, bi s tem avtomatsko izgubil pravico prodaje mleka. S tem bi bil za vse čase onemogočen. Ker verjetno nima še poravnanih vseh kreditov, ki jih je moral vzeti za nakup farme, bi bankrotiral in potem preostanek življenja preživel za rešetkami.

Če bi bil sam še mlad, se bi raje poučil o naprednih sistemih kmetovanja. Zadruge je bolje pozabiti. Stara modrost, ki se glasi: v španoviji še pes crkne, je držala, drži in bo držala.

o Kreku kar precej vem, se pa nikakor ne strinjam, da zadruge niso dobra rešitev!

kaj misliš, da lahko sam na trgu kaj dosežeš? popolnoma nič. samo če imaš na prodaj veliko količino surovine, se lahko pogajaš za ceno. drugače pa ne. zato pa smo slovenski kmetje tipični price-takerji, namesto price-makerji, kar pa nas pele v pogubo. kako pa bi si ti pomagal recimo sam?? se ti zdijo sedanji prihodki zadovoljivi glede na vložek dela??? če si s tem zadovoljen...

ameriški farmarji??? od kje ti primerjava...oprosti, ta sistem v evropi ne more funkcionirat, ker pri nas nimamo takih površin!!!! upam, da ni veliko taih, ki tako misljo, ker drugače lahko kar pozabimo na kmetijstvo v Sloveniji.

Jaz se pa z nevednežem strinjam. Moje mnenje je, da je večina zadrug (vsaj zadnjih 25 let) navadno posredniško podjetje z lepimi maržami. V nekaterih kmetje nimajo niti možnosti odločanja, čeprav dajo svoj prispevek noter in čeprav vidijo, da gre vse skupaj v maloro. Primer: Postonjska zadruga pred desetimi leti, ko so bili kmetje opeharjeni do pet! Sramota.

Nikakor me ne razumete... nisem hotel rečt, da so sedanje zadruge OK, glih obratno!!

Morale bi se združiti in nastopati na trgu (mednarodnem in notranjem) kot en ponudnik in en kupec. to hočem povedat. Potrebne so reforme!!

Kaj pa zadružna zveza sploh dela? Nekdo je na forumu objavil koliko enega denarja gre za delovanje zadružne zveze. S čim upravičijo te izdatke? Kje se pozna njihovo delo? Ali mi lahko kdo razloži kaj naredijo za to plačilo?
To ni provokacija. Želim odgovor kot davkoplačevalec.

_toni je napisal/a:

o Kreku kar precej vem, se pa nikakor ne strinjam, da zadruge niso dobra rešitev! kaj misliš, da lahko sam na trgu kaj dosežeš? popolnoma nič. samo če imaš na prodaj veliko količino surovine, se lahko pogajaš za ceno. drugače pa ne. zato pa smo slovenski kmetje tipični price-takerji, namesto price-makerji, kar pa nas pele v pogubo. kako pa bi si ti pomagal recimo sam?? se ti zdijo sedanji prihodki zadovoljivi glede na vložek dela??? če si s tem zadovoljen... ameriški farmarji??? od kje ti primerjava...oprosti, ta sistem v evropi ne more funkcionirat, ker pri nas nimamo takih površin!!!! upam, da ni veliko taih, ki tako misljo, ker drugače lahko kar pozabimo na kmetijstvo v Sloveniji.

Vsak ima lahko o vsaki stvari svoje mnenje. Zakaj bi @toni moral misliti enako kot jaz?
Zdaj pa po vrsti: trenutno na slovenskem trgu največ dosežeš po principu: sam pridelaj, sam predelaj, sam prodaj.
Price... Žal angleško ne znam. Prosim prevod.
Kako si pomagam sam... Da. Živimo na kmetiji, ki se nahaja visoko v hribih. Naša kmetija ravno zaradi oddaljenosti od uporabnih cest ZA ZADRUGO NIKOLI NI BILA ZANIMIVA IN HVALA BOGU ZA TO. Nuja nas je prisila, da smo začeli delati po zgoraj omenjenem načelu. In danes stojimo. V nasprotju s kmetijami v naši širši okolici, zanašajočimi se na zadrugo..., druga za drugo padajo.
Naši prihodki.... Da, tisto kar prigospodarimo, plus subvencije...,kar zadovoljni smo s prihodki.
Ameriški farmarmarji... Dejstvo je, da se na globalnem trgu srečujeta ameriški in evropski proizvod. Kdo bo lažje prodal? Tisti z več ali tisti z manj vloženih stroškov?
... Ne gre za velikost površin. Sam sem pisal o kanadskem kmetijstvu na podlagi podatkov vira, ki sem ga predstavil. Gre za sistem prenašanja lastništva zemlje. V Kanadi se zemlja kupuje. Tisti, ki nekaj kupi, se bo drugače obnašal do svoje lastnine, kot npr. slovenski lastnik zemlje, kateremu je le-ta največkrat dobesedno vsiljena na osnovi zakona o dedovanju. Poudarjeno je, da kanadski farmarji imajo dosti več strokovnega znanja, od znanja, ki ga ima slovenski kmet. Predvsem zaradi tega, ker ima stroka, ki jo plačujejo sami farmarji, interes, znanje čim bolj kvaliteno aplicirati v prakso.
Sedanje zadruge so naslednice Kardeljevih zadrug ustanovljenih z namenom popolnega nadzora nad zemljo in kmeti. Predhodnice Kardelj..., so bile tim. kmetijsko obdelovalne zadruge, ki so spet bile plagiat sovjetskih kolhozov. Prav nobene zveze niso imele in tudi danes nimajo z Janezom E. Krekom.

price-taker = tisti, ki sprejme vsako ceno, samo da proizvod proda
price-maker= tisti, ki ima na prodaj toliko surovine, da lahko na trgu konkurira največjim ponudnikom in tako soodloča o ceni. to je ogromna razlika.

Hja, subvencije...na žalost ne gre brez njih. vendar je problem v tem, da so namenjene tistim, ki najmanj delajo in imajo največ zemlje.

nikakor ne mislim, da bi moral razmišljati tako, kot jaz. zanima me, kaj pridelujete. mleko, meso,...

res je, da največ pobereš denarja s tem, da doma sam predelaš in prodaš. predvidevam, da pri vas nimate te prakse. namreč kdor jo ima, ve, da je investicija ogromna, inšpektorji nataknjeni ko bik, ki že 3 leta ni krave vidu, največ pa pomeni to, da je predelava ČASOVNO skoraj tolikšna kot osnovna pridelava. če bi rad za recimo neto 2000€ na mesec (na kmetijo, ne na delavno silo) delal 1¸6 ur s še vsaj 2 članoma kmetije, izvoli. ampak kje je potem smisel?? denar imamo zato, da nekaj od tega imaš. ne pa da je denar nagrada za to, da boš delal.

tako da predelava in prodaja doma (mlekomati so popolnoma ista zgodba) je tržna niša za posameznike. ostali pa se MORAMO ZDRUŽITI. če ne, ne bomo preživeli dolgoročno.

glede znanja pa se popolnoma, 10000% strinjam. pri nas se raziskovalci poopolnoma (skoraj) brez izjeme tiščijo svojih pisarn, svetovalne so itak že računovodske hiše, v politiki pa ni interesa, da bi kmete zaščitili. pa bi se dalo.

mislim tudi na spodbujanje prenosa znanja v prakso oz. prestrukturiranja svetovalnih služb.

_toni je napisal/a:

price-taker = tisti, ki sprejme vsako ceno, samo da proizvod proda price-maker= tisti, ki ima na prodaj toliko surovine, da lahko na trgu konkurira največjim ponudnikom in tako soodloča o ceni. to je ogromna razlika. Hja, subvencije...na žalost ne gre brez njih. vendar je problem v tem, da so namenjene tistim, ki najmanj delajo in imajo največ zemlje. nikakor ne mislim, da bi moral razmišljati tako, kot jaz. zanima me, kaj pridelujete. mleko, meso,... res je, da največ pobereš denarja s tem, da doma sam predelaš in prodaš. predvidevam, da pri vas nimate te prakse. namreč kdor jo ima, ve, da je investicija ogromna, inšpektorji nataknjeni ko bik, ki že 3 leta ni krave vidu, največ pa pomeni to, da je predelava ČASOVNO skoraj tolikšna kot osnovna pridelava. če bi rad za recimo neto 2000€ na mesec (na kmetijo, ne na delavno silo) delal 1¸6 ur s še vsaj 2 članoma kmetije, izvoli. ampak kje je potem smisel?? denar imamo zato, da nekaj od tega imaš. ne pa da je denar nagrada za to, da boš delal. tako da predelava in prodaja doma (mlekomati so popolnoma ista zgodba) je tržna niša za posameznike. ostali pa se MORAMO ZDRUŽITI. če ne, ne bomo preživeli dolgoročno. glede znanja pa se popolnoma, 10000% strinjam. pri nas se raziskovalci poopolnoma (skoraj) brez izjeme tiščijo svojih pisarn, svetovalne so itak že računovodske hiše, v politiki pa ni interesa, da bi kmete zaščitili. pa bi se dalo.

Nerad citiram ves post, vendar tokrat drugače ne gre.
_ Price - taker...takih ljudi in podjetij, celo branž je v Sloveniji ogromno. Zakaj? Bom tvegal zelo drzno oceno.... šele 162 let je minilo od zemljiške odveze, zato se še nismo izvili iz tlačanske miselnosti. Nismo se še začeli zavedati, da moremo biti tudi gospodarji na svojem. Saj bo. Potrpimo še ene 500 let.
_ Subvencije so namenjene tistim, ki najman delajo in imajo največ zemlje.... tole bo dokaj po diaganali ocena. Če govorimo o subvcencijah, ki jih dobivamo vsi...PP, OMD, strme lege, za dojilje itd. so dokaj pravično uštimane. Če ne obdeluješ ne dobiš nič. Kar obdelaš dobiš primerno. Druga stvar so tiste iz strukturnih skladov, tam se dogaja šušmuš. Ampak tam je politika ta šušmuš izpeljala načrtno.
_Pridelujemo nekaj malega mleka in ga predelamo v sir, skuto, nekaj mleka prodamo kot mleko.
_Investicija v malo sirarno ni majhna. V času po osamosvojitvi se je dalo dobiti od države v ta namen kak SIT.
_ inšpektorji... oni delajo svoj posel, mi svoj....
_predelava je časovno enaka pridelavi.....Pri nas je tako, da sam kosim, krmim, molzem. Žena predeluje, pakira, prodaja , se izobražuje.
Fizično težje delo je moje, fizično lažje delo zmore žena. Delava složno in nama gre.
_Najpomembnejša stvar je, da smo odvisni predvsem od sebe. Če delamo pošteno in pridno je finančni učinek našega truda, naš.
Seveda pa je res, da če se nam zalomi nam ne bo nihče nič pomagal. Ampak tudi ta strah ima svoj čar. Človek na ta način postane samozavesten. Ni nam treba biti price-taker.
Kdor se želi združevati naj se kar.
Po mojem mnenju ima združevanje smisel samo med možem in ženo.