Komentarje sem prestavil iz teme "Oranje" Moderatorjev že dolgo ni.

cebelar5 je napisal/a:

Pozdravljeni, sedaj so podrahljači in podobno v rabi kar nekaj let, zato bi že lahko bilo precej izkušenj. Do sedaj smo vedno preorali jeseni in spomladi z vrtavko pripravili njivo. Lansko leto smo poslušali državo in spomladi orali, seveda je bila kakovost zemlje temu primerna Kako je pa v primeru podrahljača? Ali ti toliko obrne zemljo, da ni potrebe po oranju oz. oranje na 3 leta? Kako ga je uporabiti po koruzi, ko je kar nekaj ostankov, ne glede ali muličiš ali ne? Hvala za vaša mnenja, predvsem tistih, ki boste povedali pluse in minuse uporabe podrahljača. lp

130656 je napisal/a:

Odvisno od zemlje. Osebno zimska brazda za spomladansko setev.

mainman je napisal/a:

Država nam je z tole pokritostjo naredila tako uslugo, da boljše, da bi vsi ti strokovnjaki ostali nekje drugje in tam mešali drek, ne pa nam kmetom. V težji zemlji je zimska obdelava osnova, vse ostalo zahteva dosti več vložka. Čedalje večji problem pa so tudi glodalci saj se nenormalno širijo, saj skozi celo leto najdejo zavetje in hrano. Govorim seveda z stališča malega kmeta. Sicer kot mali kmet, osebno sem vedno oral, celo če je težja zemlja, je zimska brazda najbolj ekonomičen način kako tako zemljo pripraviti na spomladansko setev. Pri nas jih je nekaj letos spomladi obdelovalo z gruberji, rotobrana in setev koruze, tam kjer je težka zemlja so vsi govorili, da so imeli probleme z pripravo za setev koruze. Večji kmetje večinoma obdelujejo spomladi pred setvijo, pride z težko krožno in obdela z enim prehodom in sadi. Sam zdaj testiram jesensko obdelavo z gruberjem na težji zemlji, pa bom videl kako bo spomladi.

cebelar5 je napisal/a:

Pri nas veliki prakticirajo oboje. Nihče ni prodal pluga. Torej ima eno in drugo + in -. Mi je pa zanimivo, kako imajo različni proizvajalci napravljene lemeže na gruberjih. Če gledaš Tekomo, bo verjetno zemljo obračal na polno. Podobno tudi Gorenc. Regent pa nima "lastovk". Bolj kot predsetvenik ima napravljeno. Sem videl tudi, da nekateri ozelenitev sedaj zmulčijo in potem spomladi podorjejo. Pri nas je zemlja nekaj srednjega, nekaj ilovke, nekaj lapora in nekaj srednje lahke zemlje. Vedno bolj je težava s časom, ko delaš ob službi, zato razmišljam o gruberju, ko obdelaš 2,5 m v enem prehodu, s plugom pa dobre pol metra. Da bi koristil usluge, pridejo pa s 4 brazdnimi in 6+t težkimi traktorji, mi bodo pa drenaže, ki niso tako globoko, najmanj zmečkali, če ne potrgali. lp

mainman je napisal/a:

Pri nas jih je kar nekaj ta velikih pluge prodalo ali jih prodaja. Na eni parceli imam soseda, ki njivo že 10 let obdeluje samo z težjo krožno brano, vmes sicer pride še z podrahljačem in mu zadeva funkcionira. Sam imam enak problem, čas in denar, zato nekako študiram, da bi prešel na obdelavo z gruberjem, gor z rotobrano in setev. Jeseni sem zmulčal 1m+ visoko ozelitev (gorjušica in oljna redkev) ter obdelal z gruberjem z srčastimi lemeži, po enem prehodu, sicer malo globljem je lepo zadelal ostanke, nekaj jih je sicer ostalo ampak, mislim da drugo leto ne bo problemov z obdelavo in setvijo. Dosti jih pri nas tako obdela njivo po koruzi in jim zadeva lepo deluje.

b-pod1 je napisal/a:

V Posavju je en ekološki kmet, ki zelo obvlada tole varianto z ozelenitvijo in direktno setvijo. Mislim, da je možakar dobil tudi neka EU priznanja s tega področja.

BOŠTJAN je napisal/a:

Sam že več let ne orjem in tudi ni v planu. Tako kot vsak plug ni za vsako zemljo, enako velja za gruberje, oz. so še večje razlike. Ozelenitve na naši kmetiji izvajamo kakšnih 30 let. Da bi jih opustil, bi naredil največjo katastrofo kar je možno. Tam kjer mi ozelenitve ne uspejo dobro, se pozna še 2 leti na glavni kulturi. Vsaka rastlina ima svoj namen, je kar znanost izbrati pravo mešanico.

cebelar5 je napisal/a:

@BOŠTJAN, se lahko tole glede pravilne izbire gruberja bolj razloži? Verjetno obstaja kakšen, ki je bolj univerzalen od drugega. lp

BOŠTJAN je napisal/a:

Najprej moraš natančno vedeti kaj sploh želiš. Ali boš zemljo samo zrahljal, ali jo kaj premešal, koliko premešal, kakšna globina, kakšna je struktura zemlje, ............. To je milijon kombinacij. Kakšni prilkuček imaš po grubanju, kakšna sejalnica, ... Celotna kombinacija se ti mora skupaj poklapat. To bi morala biti nova tema, ne spada pod oranje.

steyrleon je napisal/a:

@cebelar5 je v naših krajih tudi en, ki že kar nekaj let ne orje (mogoče kaka parcela tu pa tam), imajo podhrahljača potem pa s vrtavko gor. Seje pa vse od žit, trav, koruze tako. Še bližje tebi pa je inovativni mladi kmet 2023, kjer imajo oba priključka, plug in podrahljač pri hiši in ti bo najlažje povedal. Ravno ta teden sem bil na Irskem, in fantje tam že dolga leta uporabljajo kombinacije gruber-disk brana ter plug. Dve leti minimalna obdelava, potem tretje leto pa gor s plugom ali pa riparjem. Ker drugače če niso, tako delali so imeli velike težave, da se jim je zemlja spodaj "zbila", da se koreninski sistem ni mogel razviti normalno, voda ni odtekala...

mainman je napisal/a:

Razumem da se trda plast naredi pri krožni brani, ki načeloma ne gre tako globoko, Z dvema prehodoma z gruberjem pridem brez problema na plužno globino, saj orjem na 20 cm do max 25 cm, vse drugo mi je pretiravanje. En prehod z gruberjem z srčastimi noži pa gre od 10-15cm globine, odvisno od tipa zemlje, vlage in potreb. V dveh prehodih mi moj gruber tudi skoraj v celoti pokrije rastlinske ostanke. Sicer šele testiram in uvajam tole, ampak če se mi obnese gre plug v roku nekaj let od hiše. Še vedno je pa plan vsako leto pred poletno ozenitvijo globinski podrahljač (drenažni) na 60-70cm tam kjer je težja zemlja, da zagotovim boljše odcejanje zemlje. To prakticiram že dobra 3 leta in se dobro obnese, celo na parcelah kje je zgoraj ilovica, spodaj pa pesek ali prod in moraš prebiti to plast.

Zelo dobro @BOŠTJAN

Sem vmes govoril z nekaterimi uporabniki pluga in gruberjev. Vsi v en glas so rekli, da je to sicer super varianta, gruber ali pa podrahljač, vendar brez pluga ne gre. Še zlasti ne v primeru setve kultur, kjer ni učinkovitih herbicidov (npr. buče, repa, ...). Tako da glede na kolobar, na tri leta uporabljajo plug na posamezni njivi.

Vsekakor se nagibamo k nakupu gruberja in potem spomladi z vrtavko. Verjetno, če bi hotel še pa manj ostankov, bi moral pa s klinasto brano jih dol potegniti in fizično odstraniti. Se pravi, na ta način bi dosegel, verjetno, da ne bi plevel takoj vzklil.

lp

kaj pa to?

https://www.facebook.com/reel/1365011181004473

Mi zadnja leta kar je mulčar pri hiši opažam, da je spomladi manj plevela.

Gruber se ti splača kako leto-dve dobiti na izposojo, da probaš zadevo na vseh parcelah in tipih zemlje. Da vidiš kake nogače vzet, valj, sejalnica, kak se zadeva obnaša s traktorjem.

Če ne gre brez pluga, je verjetno glavni razlog, da še niso osvojili pravega načina tehnologije.
Moja teorija je takšna: plevel boljše uspeva zato ker so boljši pogoji, to je tudi naš glavni cilj - ustvarjanje boljših pogojev
Z bučami nimam posebej pretiranih problemov, odvisno od leta do leta, plevel raste v vsakem primeru.
Krompir je tam nekje. Letos je bila zadovoljiva letina, lani je bil problem preveč dežja, predlani je bila suša. Sicer kupim 15-20kg semena + domače seme, tako da pri takšni količini težko delam strokovne analize.

Če se odločiš za vertikalno obdelavo zemlje, plug in rotobrana ne spadata zraven.
Seveda je tukaj svojevrstna znanost pri kulturah, kjer gomolji rastejo v zemlji (krompir, repa, pesa, korenje, ...) Majerič se ukvarja z čebulo in česnom in ima nek poseben prekopalnik. Nekaj podobnega frezi, samo da je namesto klasičnih nožev drugače narejeno in obrati so nižji. Zemljo obrača in meša, ne sme pa je fino zdrobit.

Naši pradedki so kosili močvirne predele in grabili listje v gozdu za nastilj. Iz nekmetijskih površin so nabirali maso in jo potem z gnojem vozili na njivo. V današnjih časih pa nekdo pride na idejo, da je potrebno ostanke na njivi "pograbiti" in odpeljat z njive.
Pa toliko študij, izkušenj in dosegljive literature o humusu, ki je pradedki niso imeli. Ne vem kaj bi rekel na to.

Glede zbijanja: Dejstvo je da čisto vsak prehod z traktorjem, kombajnom, ... tlači zemljo. Teh težav se lotevamo različno na ralzličnih strukturah zemlje. In je tudi zelo tesno povezano z ozlenitvami in "zeleno" pokritostjo čez celo leto.
Recimo v težki zemlji, kjer je problem zastajana vode, plug naredi največ škode.
Globinsko rahljanje se dobro obnese v vseh tipih zemlje. Tu ne moreš zgrešit.

Tisti posnetek predelave pluga je kar zanimiv. Glavni problem vidim, da zemljo hdrobi preveč fino. Ne vem kako bi se obneslo, če je več organskih ostankov in kamenje.