john je napisal/a:

sjanko je napisal/a: Kako je v z sečnjo/čiščenjem kmetijskih parcel (ne gozdnih zemljišč), ki so v najem od sklada? V pogodbi piše da se debla do premera 10cm lahko čisti, kar je večje pa je last skalda. Kako postopat če želim očistit tudi kaj debelejšega (npr. na robu parcel)? Greš na sklad pa se dogovoriš. Ponavadi če ni dosti tega ti dovolijo da sam posekaš, če je pa tega več pa sklad pošlje njihovega pogodbenika, da poseka, zakupnik pa potem na lastne stroške počisti štore če ga ovirajo pri delu. Vsaj tako je prinas.

Ampak kdo plača to? Posek in spravilo? Sklad? Kar sem slišal je na sklado tako, da daš prošnjo za posek če se ji ugodi potem se odkaže in če sam sekaš moraš prvo še skladu plačati les šele na to sekaš.
Nisem se toliko zanimal ker prej ko sem imel nekaj interes posekat na skladu sploh nisi dobil odločbe ker je direktorca ni podpisovala. Sedaj je baje drugače, ker je drug šef. Baje.

To so stroški in delo lastnika. Zahtevaj čiščenje ali pa nižja najemnina.
V praksi se dela tako, da si vsak sam ureja parcele. Če je kaj pametnega si odpelješ domov, skladu pa nihče nič ne omenja.

lp

samotar je napisal/a:

john je napisal/a: sjanko je napisal/a: Kako je v z sečnjo/čiščenjem kmetijskih parcel (ne gozdnih zemljišč), ki so v najem od sklada? V pogodbi piše da se debla do premera 10cm lahko čisti, kar je večje pa je last skalda. Kako postopat če želim očistit tudi kaj debelejšega (npr. na robu parcel)? Greš na sklad pa se dogovoriš. Ponavadi če ni dosti tega ti dovolijo da sam posekaš, če je pa tega več pa sklad pošlje njihovega pogodbenika, da poseka, zakupnik pa potem na lastne stroške počisti štore če ga ovirajo pri delu. Vsaj tako je prinas. Ampak kdo plača to? Posek in spravilo? Sklad? Kar sem slišal je na sklado tako, da daš prošnjo za posek če se ji ugodi potem se odkaže in če sam sekaš moraš prvo še skladu plačati les šele na to sekaš. Nisem se toliko zanimal ker prej ko sem imel nekaj interes posekat na skladu sploh nisi dobil odločbe ker je direktorca ni podpisovala. Sedaj je baje drugače, ker je drug šef. Baje.

V naši občini je tako, da posek in spravilo plača sklad, najemnik pa potem na lastne stroške odstrani štore.

https://agrobiznis.finance.si/8946688/Podjetja-nasprotujejo-spremembam-pri-upravljanju-kmetijskih-zemljisc?metered=yes&sid=577549570

Sklad naj bi imel po predlogu zakona prednistno pravico za nakup zemlje pred mejašem. Hkrati pa se očitno vračamo v čase zemljiškega maksimuma. Hkrati pa smo v EU zadnji glede deleža kmetij ki upravljajo z nad 100ha. So veliki kmetje res krivi za slabo stanje v Slo kmetijstvu?

bolje več manjših kmetji kot pa posestva, pa če ti 100 ha ni dovolj ti bo kvečjemu 1 m3

oman je napisal/a:

bolje več manjših kmetji kot pa posestva, pa če ti 100 ha ni dovolj ti bo kvečjemu 1 m3

Nimam 100 ha, samo 75 ha v najemu od sklada. Od tega 50ha zaraščenih, ostalo pašniki. Ne zagovarjam velikih posesti, moti pa me da ti nekdo predpiše koliko si sposoben obdelati. Kaj pa če si sposoben več? Kot da bi nekdo privatniku predpisal koliko ljudi ima lahko zaposlenih, ali pa kako veliko halo lahko postavi....

oman je napisal/a:

bolje več manjših kmetji kot pa posestva, pa če ti 100 ha ni dovolj ti bo kvečjemu 1 m3

In zakaj naj bi to bilo dobro? Ker bomo imeli spet veliko malih strojev in nekonkurenčno pridelavo?
Rešitev bi bila bolša če bi bilo slo lastnik ampak v sloveniji pač ni veliko ljudi ki bi vložili denar v kmetijstvo v takih denarjih. Ali pa ga izčrpavajo.

Podjetja se bodo pač razdelila na 2 kosa in s skladom podpisala novo pogodbo. Bodo že našli način če bodo hoteli.

In zakaj je dobro da so velike kmetije, če odmislimo ekonomiko obsega?

A bodo tile čistili obrobja gozda?
A bodo tile čisti zarasle jarke?
Bodo pasli živino po nekih vukojebinah?
Koliko delovnih mest ustvari en veliki in koliko "vsaj delnih" delovnih mest ustvari majhen kmet?
Imamo v Sloveniji sploh naravne danosti, da lahko imamo nekaj 100 ha kmetije z velikimi parcelami? Recimo da odmislimo prekmurje, pa še tukaj je kriza.

Kako bo preživela industrija, ki je povezana s kmetijstvom? A je boljše prodati en velik stroj ali nekaj manjših?
Kako bodo preživele razne "zadruge"/strojni krožki, ..., če ne bo manjših kmetov? Spet kopica delovnih mest.

Pa smo pri ekologiji, ali je boljše, da se obdeluje zemljo industrijsko ali pa bolj povezano z naravo (recimo samo dva odkosa travnika, ...).

...

Če gledamo samo denar potem je res boljše, da so kmetije čim večje. Tudi kontrola/krmiljenje je lažje. Je pa tudi tveganje toliko večje če gre s tako veliko kmetijo kaj narobe (umre lastnik, ...).

male kmetije
-več subvenjciskih vlog, več dela za pospeševalce in več dela na ministrstvih agenciji posledično več zaposlitev
- bolje obdelana zemlja
- več prodanih strojev, več registriranih traktorjev , država dobi več ddv
- zadruge imajo več članov več strank- veliki najdejo svoje kanale za prodajo mimo zadrug
itd...
Konkurenčnost ? veliki prodajajo mimo zadrug za večje cene?!
Le pridelava na enega zaposlenega je večja ampak mali imajo dodatne službe.
Pa še to je za omenit. Kaj veliki sploh naredijo sami brez evroskih sredstev!!
V si dobivajo na razpisih mali že na štartu ponavadi odpadejo.
In kateri kmet je torej dražji za državo??

Sicer ni glih v ontopic ampak...
dodatno si poglejte kaj se dogaja s KD-jem

Leta 2016 se je na novo sprejela metodologija za izračun KD-ja
V letu 2017 so se upoštevali zneski v višini 40 % novo izračunanega katastrskega dohodka, v letu 2018 v višini 55 % in v letu 2019 v višini 75 %, od leta 2020 pa 100%. V parih letih so KD povečali za skoraj 3x!!!, kar neposredno vpliva na dohodnino za male kmete ki so obdavčeni po KD.

Vsi večji kmetje in podjetja, zadruge pa itak poslujejo po dejanskih prih in odh, kar pomeni, da bodo še bolj konkurenčni malemu kmetu.
Čisti dokaz, da gre vse skozi kapital in kjer imajo besedo tisti s kapitalom in da so sami državi in interesu kapitala mali kmetje odveč.
Hvala bogu, da je Slovenija topološko tako razgibana, hribovita, sicer malih/klasičnih kmetov že zdavnaj ne bi bilo več.