preveč delaš, tako kot sem jaz nekaj let... sedaj delam samo doma- drva, sečnja in spravilo. prej sem delal šiht in po 300 metrov drv na leto- sicer samo cepljenje, razrez in prodaja. pa sem ravno tako 2 tedna na leto pohajal in nedelje imel fraj. pač včasih zarad vremena ne moreš imet nedelje fraj, ampak si pa vzameš kak dan med tednom. jaz sem se že oženil, tko da sem šel iz tega... pa tudi sedaj, si moraš za ženo in svoje stvari vzeti čas.. ni vse kmetija in ni vse šiht.... mene je sedaj 1 leto zasuvalo z delom, tko da zdej sem doma in delam z lesom.... pa zaenkrat ostaja čas za vse in še več ter če nisi požrešen, zaslužiš nekako zadosti.

Pozdravljeni!

Jaz bom moje probleme kar tukaj napisal, ki se delno tudi na to temo navezujejo. Gledano na to z druge strani.

Jaz sem pri 30 letih tudi delno v teh težavah, jaz nimam ovir s puncam, da ne bi imel možnosti spoznat. Moj problem je ne urejena kmetija-hiša, moja starša nista vlagala v nove strehe in delno smo skupaj obnovili nekatere objekte. Vse je zelo grdo in še zahteva veliko vložka. Starša sta pa stara 70 let in sta kr zadovolna kakor pač je. Samo, da ona dva še lahko delata po kmetiji, pa čeprav s penzijo zalagata, da se lahko dela. Še vedno oddajata mleko, in nočeta nehat. Še manj pa razmišljata o temu komu bosta dala zemljo naprej. To kmetijo upravljata dva starca, ki nič ne vlagata, bi pa rada vsako roko porabila, da bi se delalo, napredka pa nobenga. Pri hiši smo 3, jaz in 2 starejši sestri 39 in 48 let. Moj delež vloženega dela je pa največji. Če mene ni, bi ta kmetija že pred leti propadla. Sicer se je ta propad že začel letos, saj ne delam nič več doma.

Torej stanje s sestram je tako, ena se je že pri 22 letih odšla od z doma in ustvarila družino in zgradila hišo, je zelo pridna ženska. Problem pa je moja najstarejša sestra, ki pa je sicer hodi v službo celo življenje, ampak se je šele pri 42 letih si je kupila malo stanovanje v bloku, ampak še vedno je ves čas doma. Nima ciljev, iz dneva v dan živi. Tako, da imam problem s starši, ki nočeta obnavljati kmetije in s sestro, ki doma čaka. Torej vse skupaj propada kakorkoli se obrnem.

Sam sem zaposlen, večina mojega življenja sem med 10 in 30 letom posvetil delu na kmetiji in študiju. Tekom študija sem veliko punc spoznal, od kmečkih do mestnih, in sem dobil dober občutek zase kaj je vredu punca za mene in kaj ne. Trenutno imam punco, ki mi ustreza po vseh pogledih, je izobražena, samostojna, in sem izjemno vesel, da sem našel kar sem iskal. Ona je delno kmečka, je s podeželja, imajo le nekaj ovc in nekaj zemlje za krompir in zelenjavo. Ona si želi živet v hiši na podeželju, ampak ne na kmetiji, ki obratuje vsak dan. Ona želi, da bi midva delala na svoji karieri. Se poklicno razvijala, in če se najino življenje ne bo v to smer odvijalo, bom žal se moral sprijaznit z resnico, da ne bova imela skupne prihodnosti, je pa to ženska, ki jo vidim, kot super partnerico za v naprej.

Ampak doma pa vse narobe, zato morem zdaj rešit ta problem, ki pa je popolnoma moj, samo jaz ga vidim, ne vidijo ga starši kaj šele sestra.

Kmetija je trenutno zavožena in še bolj bo kmalu, na kmetiji je 5 objektov in samo eden ima novo streho (garaža), vse ostalo zahteva nov les in kritino. Kar pomeni izjemno velik strošek za mene v primeru, če to tako prevzamem, kar bo v naprej za vedno oviralo mene, mojo punco in možnost družine. Zraven pa še vedno ostaneta starša, ki bosta rabila oskrbo. Zadeve trenutno niso še niti malo dogovorjene, ampak jaz že v naprej razmišljam kje bodo ovire in kaj je smiselno naredit.

Moje opcije so, da prevzamem to kmetijo, s tem tudi starša in vse stroške za obnovo kmetije, problem pa bosta seveda starša dokler živita bosta ovirala napredek in hotela kmetovat in smrdet okrog hiše, kar pa seveda jaz ne že ne dovolim. To bo ovira meni, moji punci in družini, ki jo hočem ustvarit.

Potem druga opcija je, na kmetiji imamo pa tudi delno narejno hišo do prve plošče, ki je nekoč bila lesena klet za vino. Na tem mestu je vse od vode, hišne številke in eletrike. Torej jaz bi to vzel, nekaj zemlje in strojev, in to hišo gradim dalje, ostanek kmetije lahko zaradi mene propade dokonca. Ta hiša je ravno dovoj stran od vsega, sam en vikend je dokaj blizu. To bi bila dobra opcija, ampak ali bom lahko tod dobil je druga zgodba.

Še zadnja opcija je, da zahtevam popolno izplačilo vsega kar sem prispeval z delom in grem nekam popolnoma drugam.

Torej rabil bi dodatna mnenja moških, ki ste ali ste že dali skoz take probleme, ker jaz v naprej ne gledam sam, ampak s punco, kar pomeni, da morem tudi dobrobit za njo gledat. Vredu punco ne najdeš kar z lahka, kar pomeni, da boš izjemno pazljiv kaj delaš. Zato mi napišite mnenja kaj bi vi storili. Jaz osebno se z živinorejo ne mislim ukvarjat, jaz imam službo. Zato bi najraje izbral opcijo, da imam hišo in nekaj moje zemlje in gozda ali pa če mi to ne bo dano, pa izplačilo denarja, ker moje delo ne sme propadit.

Jure, saj si že pred dvemi leti odprl temo o svojem problemu, zakaj si se prestavil sem?
Imaš štiri možnosti: prevzem kmetije, delitev kmetije, izplačilo, pusti.

Za prevzem ali delitev se morate pogovoriti vsi dediči. Če boš prevzel kmetijo, te bosta starša še vedno komandirala (predvidevam). Osebno sem proti drobljenju že tako majhnih kmetij v Sloveniji.

Imata starša denar za izplačilo.

Po sodni poti lahko zahtevaš svoj delež, verjetno boš dobil nekaj zemlje (manj kot si vložil). Hkrati se odpoveš dedovanju po smrti. Ta opcija bo mogoče najhitrejša, čeprav se zna lepo zavleči na sodišču (časovno in finančno).

Ali pa pustiš vse skupaj in čakaš na dedovanje. Mirni živci in zadovoljna partnerka so tudi nekaj vredni. Ta vloženi čas niti ni tako veliko, glede na to da se tvoje življenje komaj zares začne (partnerka, družina, ...).

Brez sprememb se bodo prepiri in negativno naelektrenost vlekli še zelo dolgo.

lp

Verjamem, da nobenemu izmed vas ni lahko, tudi tvojima staršema ne, čeprav zgleda mogoče drugače. Najbolje se bi bilo pogovoriti s starši in sestro, da se ve kakšna pričakovanja ima kdo. Moje mnenje je, da je še najlepše te stvari urediti za časa življenja. Nimam rad tistih variant ko se izmika, izmika, potem pa samo pričakovanje kako bi čim več dobil. Če noben otrok ne pokaže "veselja do kmetovanja" verjamem da to starše na nek način prizadane, potem tudi oni izgubijo voljo in energijo in vse gre rakom žvižgat. Vendar na koncu je treba pogledati realno in se sprijazniti z enimi stvarmi in to vsi ne samo kdo izmed vas! Te stvari res niso enostavne in najlažje je nekomu nekaj govoriti....

Starši verjetno delajo zato da se premikajo, ker se bojijo da bodo umrli ko bodo nehali. Če bi jim bilo mar za kmetijo in otroke, bi zadevo prepustili potomcem ali pač komu drugemu. Tudi če trdijo da delajo iz ljubezni do zemlje, temu ni tako. Delajo izključno zaradi ljubezni do sebe, za ostale jim ni mar. Je treba delat, pa naj stane koliko hoče. Imej tudi ti rad sebe in spokaj stran. Si pač delal zastojn, jbg. Pozabi in boš srečno živel. Doma boš hlapec, vsak trenutek na vpoklic, tvoja sestra bo prišla enkrat na mesec na obisk bo pa zlata hčerka.
Druga možnost je, da narediš red pri hiši, postaneš gospodar in jasno postaviš meje koliko kdo dela. Pusti staršem kak hobi ki jih ne bo preveč finančno obremenjeval. Če misliš da bi kmetija ekonomsko šla skozi pač kmetuj. Če imaš dobro službo pa podri objekte ki so za podret, sčasoma stare obnovi, kaj sezidaj in vzdržuj površine za kako stisko ko jih boš potreboval.
Ostale možnosti, kot so tožarjenja z sorojenci, pozabi. Nič na svetu ni gršega kot to in tisti ki se krega s bratom ali sestro, ni vreden da ga pes poščije!

robinzon, dobro napisano.

Drugače pa drži se službe in ženske (če je res ta prava). Poskusite priti doma do dogovora in če ti ustreza ostanita, če ne pa spakiraj.

Take stvari morate doma predebatirati, kdo bo kaj prevzel, podedoval. Ko bodo starši umrli, bo prepozno govoriti o tem. Če se s punco/partnerko strinjata o neki smeri kmetovanja pač to doma povejta, če so starši razumni bodo razumeli tudi to, če bo treba zmanjšati čredo, spremeniti način kmetovanja. Da si od 7-15 v službi, potem še doma kmetovanje, si sam sebi hlapec, trpela bo tvoja zveza, družina. Da pa vse skozi doma delaš, vlagaš, pa na koncu potegneš takratko pa tudi ni najlepše. Pa ne pozabi, da moraš kdaj tudi uživati v življenju, si kaj privoščiti, ne samo delati. Pa naj bo to dopust, večerja, vikend oddih s punco, kaka dobra ročna ura, par čevljev.

Iskren nasvet iz prve roke. Sam sem želel da bi z ženo živeli skupaj pod eno streho s starši. Želel sem delati kmetijo. Tu sem si ustvaril družino. Domov sta hodila brata in pametovala kako so starši ubogi ko morajo zs nas delati.ipd. skratka zrl sem se, hotel ustreči vsem. Kaj sem dosegel? Diagnoza rak.
SPOKAJ! četudi v zidanico

Seveda ti v tem trenutku vloženi čas in denar ogromno pomeni, vendar boš sčasoma ugotovil da je prava partnerka in bodoča družina vredna precej več. Z pogovorom ste očitno na mrtvi točki. Ko boš odšel od doma, bo čas pokazal koliko si bil vreden.

robinzon je napisal/a:

Ostale možnosti, kot so tožarjenja z sorojenci, pozabi. Nič na svetu ni gršega kot to in tisti ki se krega s bratom ali sestro, ni vreden da ga pes poščije!

Gledati moraš obojestransko. Če nekoga tožiš imaš verjetno neki razlog, če tožiš starše potrebuješ zraven pogum, korajžo, ... Tukaj razlog ni samo enostranski. Zato pa so izumili sodni sistem, ker so nekoč pred stoletji, tisočletji, to reševali na zelo nehuman način (fizično, tragično, ...)

Drugače pa se strinjam, da je najlepše brez zapravljanja denarja na sodišču. Pa tudi to je res, da tisti ki ostane doma, je najmanj vreden. Iz strani staršev, ker morajo ubogati smrkavca in iz strani bratov/sester, ker je največ dobil.

lp

Pogovor s starsi in sorojenci kaksne imajo plane. Povej jim tudi ti tvoje mnenje intvoj pogled,kot si ga zaupal nam.
Ce ne bo posluha, spokaj cimprej. Pa ce tudi v garsonjero v mesto.Mogoce se bos potem vrnil kot dobrodosel. Ce bodo starsi spoznali kaj so imeli.

Sicer se boste pa na zapuscini zmenili.Lepo ali grdo. Imej mirno vest ce si naredil prvo vrstico.
Star si dovolj, da zacnes gledat na svojo rit. Ustvari si druzino ker pri 40 ali celo 50 bo....

Ce je ze precej propadlo, potem vecje skode ne more biti. Problem je tam, kjer je vse novo, kmetija vpeljana, financno vzdrzna (ne rabis penzije in plac za kmetovanje) pa ni otrok ki bi jo prevzeli.