Par od Pature stane 184 z DDV. En par je verjetno premalo, moraš dat dva...
Tole bi bilo smiselno če bi bile zapore mobilne oziroma da bi jih lahko le odpel ter premaknil na druga vrata.

nevednež je napisal/a:

_toni je napisal/a: Zanimive so te debate o paši, delu, pridnosti, lenobi itd. Pa so vendarle malo preveč subjektivne, se mi zdi. Problemi paše tudi obstajajo. In so tudi veliki. Sanje o idiličnem kmetijstvu, kjer na pašniku molzeš par glav, potem pa tisto mleko na kakršen koli način prodaš in od tega preživiš, so mimo, saj je minimalna raven proizvodnje, ČE MLEKO SAM PREDELAŠ ALI NEPOSREDNO PRODAŠ (za preživetje, ne ob penziji ali če imaš drug vir preživetja) 100.000 l na leto!!! To je tako res, kot je ponoči tema in kdor to zanika, nima realnega vpogleda v proizvodne stroške in realno stanje. Kdor dela nekaj zato, da preživi čas in obenem prejema penzijo ali ima druge finančne vire, pač od tega ni odvisen in je pri njem situacija čisto drugačna. Kdor hoče od tega preživeti, pa rabi nek normalen zaslužek (plača 10.000 € na leto pač sploh ni velika) in 10% dobička v neki proizvodni panogi je zelo veliko. Torej je 100.000 l mleka, prodanega povprečno po 1 €, nekaj, kar je minimalno, če hočeš neko spodobno plačo. S tem, da je to plača ''na leto'', če bi preračunal na ure dela, ni niti pol minimalca. Ker za tako proizvodnjo je potrebno dela za čisto polna 3 delovna mesta. Ampak kmetje smo neumni in si plače ne izplačujemo... ampak to ni debata za to temo. Največji problem pri paši je lahko razdrobljenost parcel, drugi največji je pa delo, ki ga je ob paši ogromno. Zakaj? Zato, ker: če imaš recimo 5-8 krav, so te krave zelo ''udomačene'', se pustijo prijeti in jih lahko zelo hitro nekje na pašniku uloviš, privežeš za traktor in jih tam pomolzeš. Takoj, ko gre številka čez 15, je situacija popolnoma drugačna in zelo hitro prideš na pol ure časa na dan, da krave uženeš v neko ogrado, kjer počakajo na molžo; potrebno je ločiti pomolžene od nepomolženih, sicer bodo kar krožile čez molzišče, kakršno koli že je. To pa pomeni vsako molžo na novo postaviti kakšnih 100 m začasne enožične ograje iz plastičnih količkov ali pa, če imaš ta luksuz in reskiraš kakšen hektar zemlje okoli, da imaš na sredini kompleksa pašnikov neko stajo, kamor se pripelješ z molziščem (če imaš tam hlev je seveda najboljša varjanta). Če hočeš, da bo molznica dajala neko normalno količino mleka (če ga ne da 6.000 kg, je škoda, da jo imaš!!), mora celo leto jesti zelo dobro (odlično) krmo. Na pašniku je to možno samo ob stalnem nadzoru rasti in pravilnem premeščanju s čredinke na čredinko. Za intenzivno pašo povprek za 20 krav bi rabil kompleks 10 ha samo za pašo! Poleg tega je treba pridelati še krmo za zimo. Torej realno več kot 1 GVŽ/ha pri paši ni izvedljivo. Čim se vegetacija malo zaustavi, konzumacija zaradi manjše količine zelinja na pašniku in zaradi slabšega okusa pade tudi za 30%!! To je pa že tako veliko, da bo proizvodnja palda za polovico, če krava ni še breja, bo izostanek gonje, začela bo hujšati in hitro prideš na polovični izpad dohodka na laktacijo. To tako pač je. Mi imamo 20 krav, molzem na prevoznem molzišču na pašniku. Pa je poleti vsako molžo dela 2,5 h, odkar spelješ od doma in je potem molzišče pomito, pozimi, ko so krave v hlevu, pa je dela samo 1h15min. Govorim samo kar se tiče dela, povezanega z molžo. Krmljenje je posebej, ga je pa tudi poleti kar veliko, zadadi prej navedenih razlogov. Ogromen problem na pašniku je tudi mrčes, ki kravam in molzniku povzroča hud stres. Tu muh in obadov ne moreš zatirati. Amen. Vse, česar se lotiš, je samo pljunek v morje in strošek brez rezultatov. V hlevu z dobrim zračenjem je ta problem zelo dobro obvladljiv, poleg tega pa lahko živali v vročini v dobro prezračenem hlevu tudi vlažiš in s tem zmanjšuješ vročinski stres. Če bi na pašniku napravil nek ''tuš'', bi tam v dveh dneh nastalo živo blato in si se spet ustrelil v koleno. Čisto nekaj drugega je paša dojilj ali telic. To je pa hudo dobra zadeva, zelo delovno ekstenzivna in se finančno jasno mnogo bolj izplača kot pa hlevska reja. Reja molznic je pa povsem druga pesem, če hočeš od tega preživeti. Kot sem rekel, za hobi ali ob penziji je lahko. Za preživetje pa je daleč od tega. Danes smo v kmetijski oddaji imeli priliko videti molzišče uporabnika Tonija. Sam bi ga na njegovem mestu naredil drugače. Zdaj molze štiri gospe obenpot. Če bi krave stale na tleh bi jih mogel molsti šest. Seveda bi moral tvegati kakšen pripogib več, zato pa bi imel manj sitnosti pri vstopu krav na molzišče. Poglavitna pripomba, ki jo imam, je vezana na tretji odstavek citiranega posta. Toni zdaj krave lovi, kot sam piše ima s tem težave. Brez potrebe. Krave so izjemno lakomne živali. Pod tistim nadstreškom bi on z malim matrom in stroškom naredil lovilno ograjo, tam bi krave dobile del močnih krmil, drugi del pa bi dobile na samem molzišču. Pri molži na pašniku je namreč nujno, da so vse krave pred začetkom molže fiksirane. V lovilno ograjo jih prižene lakomnost po krmilih. Prav tako, potem, ko so na vrsti za molžo, kar same od sebe zletijo v molzišče, ker vedo, da bodo tam dobile še krmila. Kakopak mora biti dostop v molzišče kar najlažji. Pri Toniju zdaj ni tako.

Kdo pa je zmagovalcu Toniju naredil prevozno molzise?

Sam ga je izdelal, je opisoval postopek izdelava v eni temi.

Ah. Kje pa. On je le embalaža kot pravi. Naredili so mu drugi. Pod njegovo taktirko. Inovativnost? Govori pa seveda kot da je vse sam. InovatiV most?

.brisem

Nazadnje urejal/a dinozaver 09 Jan 2017 11:30; skupaj popravljeno 1 krat

@dinozaver: In kdo si ti fovšljiv gospod, da mu lahko sodiš? Seveda je logično, da ni vse naredil sam, saj verjetno ne zna izdelati molzne opreme oz. se mu to ne izplača, ker je to preprosteje kupiti, vendar pa je vse ostalo lahko naredil sam s pomočjo družine, kot pravi..

Pri mojem stricu v Avstriji ponavadi 1 košnjo pokosimo na pašniku, potem se pa krave molznice začnejo pasti 4 ha velik pašnik ima.

Pozdravljeni,

kakšne imate izkušnje glede trpežnosti pašnih kolov? Predvsem me zanima je kakšna razlika med rezanimi koli in koli iz okroglic in preklanimi okroglicami. Les hrast ali akacija.

So smrekovi okrogli koli iz sušic veliko slabši?

Pri nas imamo kostanjeve

Pri nas imamo večinoma smrekove kole ali pa jelko. Najboljše je če so narejeni iz okroglic sušic. Se nabere dost posušenih mladic za sproti. Za vogalnike ob gozdu pa samo iz kostanja. Hrast pri nas ne raste. Ke pa sem se najde kakšen, ampak bolj slabo raste in nikol ne preživi dolgo. Smrekovi koli ne zdržijo dolgo, ampak druge drevesne vrste, ki uspevajo pri nas so še bistveno slabše. Kostanj je super za kole in zdrži neprimerno dlje, samo ga je malo, posamezni drevesa, ki rastejo pa niso posebej vitalna. Tako da se poseka samo odmrla drevesa.
Odkar se dobi poceni plastičene palice, so lesene samo stalne ograje. Za vse ostalo uporabljamo plastične palice, ki jih je veliko lažje za nosit in močno poenostavijo prestavljanje ograj. Samo vogalniki so še leseni, ker palice ne zdržijo.