Sej se bo zmeram poznalo. Razlika je v tem da v slo plačajo odškodnino če plačajo le enkrat za tiste 3-5 let, v nemčiji pa dokler ni vzpostavljeno prvotno stanje. Kar zna kar trajat...

vsako leto dobivamo umetno gnojilo 100 kg kar ni skoraj nic,.,

joze.kidric je napisal/a:

sebo je napisal/a: Prvo analiza da vidiš pri čem si. ph, P,K, organska snov Lahko probaš s koruzo po njen pa bi ti svetoval za par let lucerno ali pa celo le lucerno že namesto koruze. Namesto koruze lahko probaš še s sudansko travo Najverjetneje manjka živice (organske snovi) humusa. Zadnjič sem bral v Kmetovalcu, da se na S nemčije še po več kot desetih letih pozna špura, kjer so kopali za plinovod (S tok). Pri nas se po dobrih 30 letih pozna kje je šel plinovod, zaj so potegnali še pa enega vzporedno ........

Ali mi lahko izdaš koliko odškodnine ste dobili. Lahko na ZS, hvala.

oman je napisal/a:

joze.kidric je napisal/a: sebo je napisal/a: Prvo analiza da vidiš pri čem si. ph, P,K, organska snov Lahko probaš s koruzo po njen pa bi ti svetoval za par let lucerno ali pa celo le lucerno že namesto koruze. Namesto koruze lahko probaš še s sudansko travo Najverjetneje manjka živice (organske snovi) humusa. Zadnjič sem bral v Kmetovalcu, da se na S nemčije še po več kot desetih letih pozna špura, kjer so kopali za plinovod (S tok). Pri nas se po dobrih 30 letih pozna kje je šel plinovod, zaj so potegnali še pa enega vzporedno ........ Ali mi lahko izdaš koliko odškodnine ste dobili. Lahko na ZS, hvala.

Ne vem na pamet, je bilo v več paketih plačano. V glavnem bi rajši videli, da nebi šel čez naše parcele kot pa da smo dobili odškodnino.

Mene pa zanima, s kakšnimi količinami hlevskega gnoja gnojite travnike. Že večkrat sem prebral, da se gnoji 10-15 ton/ha. Zakaj?, ker sedaj gnojimo približno 20-30 t/ha. Tako pri nas naredimo krog, da pognojimo vse travnike v dveh - treh letih. A je potem bolje, da se s trosilcem vozim po vseh travnikih vsako leto?

Načeloma je bolje većkrat po malem- da ne prihaja do izpiranja dušika.
Po drugi strani so pa lahko izgube večje v zrak če trosiš po večji površini.
Je pa na to temo težko dobiti kaj uporabnega v literaturi- koliko je to res, za različne oblike dušika, podnebja, tipe tal.



Članek sicer v ang. a razumljivo napisano.

Če nimaš problema s ščavjem, regratom ali preveč kalija v tleh oz. si zadovoljen s travno rušo je ok. , če ne pa bi bilo bolje zmanjšat količine.
V letu ko gnojiš s hlevskim gnojem skoraj ne bi smel dodajat mineralnega dušika, ker ga je že v gnoju veliko.
Zavisi od tega kolikokrat kosiš, ali je gnoj uležan.

Si postavil presplošno vprašanje : )

Sam gnojim z gnojem travnike, ki so na plitvih tleh oz. so revni na hranilih.
Če se le da pa gnoj kompostiram.

Hvala za odgovor.
Saj glih v tem je problem, se mi zdi, da gre več v zrak, kot pa v zemljo. S ščavjem je po moje bolj problem pri gnojnici, kot gnoju.
Z mineralnimi gnojili pa sploh ne gnojimo, gnojimo pa še z gnojnico, no v glavnem bolj z deževnico iz gnojišča

Mogoče kje piše kaj o tem, vendar jaz ne najdem!
Ravno danes sem si navozil piščančji gnoj na trenutno deponijo! Kdaj bi mi svetovali, da ga raztrosim po travnikih?! 40 - 45 m3 za 3ha, bo dosti ali je preveč?

amg skupina je napisal/a:

Mogoče kje piše kaj o tem, vendar jaz ne najdem! Ravno danes sem si navozil piščančji gnoj na trenutno deponijo! Kdaj bi mi svetovali, da ga raztrosim po travnikih?! 40 - 45 m3 za 3ha, bo dosti ali je preveč?

Ponavadi gnoj raztrosijo v jeseni, da do spomladi fajn pregnije. Trenutno je verjetno malo premokro, da bi ga vozil.

Šele zdaj sem dobil gnoj, svoje govedi še pa nimam (ko bo krma)! Ja, je mal premokro, sploh ker malenkost visi!