Se strinjam s tabo.

Link sem postal bolj v smilu tega da velike molekule ala DNK ne morejo cele prek črevesja .

Tudi po moje je ta nevarnost minimalna za človeka niti ne vem kako bi ti lahko škodovala, še največ je možnost povzročitve kakega tumorja- pa še to bi moral bit izjemen primer. Ena študija na miših poroča o novotvorbah pri daljšem hranjenju z GSO koruzo- par let.

Maš dosti nevarnejših zadev tudi pri ekološki hrani npr.
plesni, toksini, bakterijske okužbe, paraziti.

joze.kidric je napisal/a:

No, če se ne da ugotoviti iz vzorca mleka, potem nima smisla da limajo gor nalepke BREZ GSO itak lahko potem vsak krmi kaj hoče....

potrošnik dobi kar ta želi.
Sem se enkrat pogovarjal z enim, ki dela v marketingu- raziskavi potrošništva.
Večina nas je dokaj dobro predvidljivih in za te skupine se potlej dela izdelke z določeno kvaliteto in ceno.

Tudi drugje v inustriji je danes bolj prisoten model - da se najprej določi ceno izdelke in šele nato le tega naredi.
Kako je s kvaliteto pa... da se le zadosti zakonskim predpisom.

Sej sem prej omenil da ni nobene študije, 0, nula o varnostni GSO. Problem je da v ZDA je GSO patent Monsanta in ne moreš niti pod mikroskop dat (razen če si kdo iz vlade), ker te Monsanto toži. Edino neko 2 letno študija na podganah so naredili Francozi, samo so uporablo zelo občutljivo vrstvo podgane in zelo malo osebkov.

Ja, meso iz GSO krme zgleda na daleč kar varno:
1. Alergenih proteinov v mesu ni, se ne prenašajo, Meso je nemogoče razločit z modernimi preiskavami
2.Ker je GSO soja namočena s herbicidom glifosfatam je tega v krmi ogromno, če se ta bioakumulira v mesu ne vemo, raziskave pravijo da se izloči z ledvicami.

Problem bo ker je glifosfat za razliko od drugih herbicidov mineralni kelator večjega spektra pomeni da bo GSO krma bolj kot nekak proteinski stiropor brez prehranske vrednosti. Njegova posebnost je tudi ta da deluje kot antibiotik pri 1ppm.

Problemi so:
1. Prehranska vrednost mesa iz GSO krme in brez ???
2. Alergeni proteini v GSO krmi lahko vplivajo na imunski sistem
3.Glifosfat se veže na mineral kot je magnezij in kalcij in to ostane v živali????
4.Nekdo je dal dober link
http://earthopensource.org/index.php/5-gm-crops-impacts-on-the-farm-and-environment/5-12-myth-horizontal-gene-transfer-from-gm-crops-is-unlikely-or-of-no-consequence


Drugače pa če te je res paranoja je svinjarije samo z mesom ogromno. Nore krave, hepatitis E v svinjini, dioksini v piščancih, nitriti v salamah. Aflatoxini v mleku, siru in maslu. Pesticidi, tega je kolikor hočeš.

Nazadnje so se spomnili da namesto izdelave sira s tradicionalnim, seveda dražjim renetom (encim iz 4 želodca telička) kar z genetskim inženirgom ustvarijo glivice ki bodo proizvajale ta isti encim. Lepo to.

joze.kidric je napisal/a:

No, če se ne da ugotoviti iz vzorca mleka, potem nima smisla da limajo gor nalepke BREZ GSO itak lahko potem vsak krmi kaj hoče....

Kontrola je zagotovljena v celi verigi, od proizvodnje krme do končnega porabnika!
To da lahko vsak krmi kaj hoče glih ni res, se delajo kontrole po kmetijah, je pa res da lahko ima kdo pod pultom kaj GSO soje...

luckyss je napisal/a:

Sej sem prej omenil da ni nobene študije, 0, nula o varnostni GSO. Problem je da v ZDA je GSO patent Monsanta in ne moreš niti pod mikroskop dat (razen če si kdo iz vlade), ker te Monsanto toži. Edino neko 2 letno študija na podganah so naredili Francozi, samo so uporablo zelo občutljivo vrstvo podgane in zelo malo osebkov. o.

Na dolgi rok ima narava rešitev tudi za GSO, ki se ji reče evolucije- osebki (ljudje) ki bodo sposobni konzumirat tako hrano bojo preživeli in nadaljevali vrsto ostali pač ne.
Mal sarkastično ampak resnično.
Ali pa tudi kar te ne ubije te okrepi.

Problem prehrane ni v uporabi pesticidov na njivah, ker se ti več ali manj razgradijo, če se jih uporablja v predpisanih dozah in intervalih, temveč v pesticidih, ki se uporabljajo pri skladiščenju, na primer v kruhu so ugotovljeni ostanki pesticidov, kateri se uporabljajo pri skladiščenju pšenice v silosih, enako velja za ugotovljene ostanke v mesu, večina jih izvira iz postopka skladiščenja žit v silosih, tako, da je BIO pridelava davek za budale s preveč denarja, ni problem v pridelavi, problem je v nadaljnjih postopkih, kjer se uporablja preparate pri skladiščenju in transportu artiklov, le te pa se uporablja enako, tako na konvencionalno kot na biološko pridelani hrani. Enako velja za vse dodatke k prehrambenim artiklom v postopku predelave. Za GSO organizme pa bi rekel, da patent, ki ga ima Monsanto ni večen, ampak ima določeno življensko dobo, nato pa se bo izkazala resnica, verjetno napredka ne bo možno ustavit in se bo če nekaj desetletij jedlo samo še GSO prehrano, ker nas bodo v to prisile tudi klimatske spremembe.

1. ne moremo kar reči: ah, tako je, kaj pa moremo. Da je treba sprejet in it naprej. Potem je lepo vse super, ampak za tiste, ki so na ''upravi''.
2. NI RES, da se pesticidi razgradijo. Še enkrat: NI RES. Imam dokaze, da to ni res. Fungicid, ki se redno uporablja v naših vinogradih na primer, se odkrije v listih vinske trte tudi po tem, ko že 2 leti ne škropši z njim. Ker je fungicid tako termo in fotostabilen, da se ne razgradi, poleg tega pa ga rastlina lahko veže iz tal. Pa vzorec ni bil vzet na robu vinograda, ampak na sredini, kjer ni možnosti zanosa fungicida v takih koncentracijah.

Torej eko kmetijstvo NI davek za budale. Poleg tega je hrana, pridelana na eko način, bolj okusna kot konvencionalna (raziskave so delali na mariborski fakulteti). Da ne govorim o odnosu do živali in okolja pri eko kmetijstvu.

Grem postavit, da bo delež EKO kmetij po 2020 padel na zanemarljivo raven, tja do 2050 pa bodo skoraj povsem izginile.
Moje osebno mnenje je, da se z uporabo izbranih fitosanitarnih srestev pri pridelavi do določene mere ne škoduje, veliko bolj je za zdravje škodljiva uporaba le teh pri skladiščenju pridelkov in pa zelo škodljivi so razni dodatki pri predelavi v končne izdelke.

linč je napisal/a:

Problem prehrane ni v uporabi pesticidov na njivah, ker se ti več ali manj razgradijo, če se jih uporablja v predpisanih dozah in intervalih, temveč v pesticidih, ki se uporabljajo pri skladiščenju, na primer v kruhu so ugotovljeni ostanki pesticidov, kateri se uporabljajo pri skladiščenju pšenice v silosih, enako velja za ugotovljene ostanke v mesu, večina jih izvira iz postopka skladiščenja žit v silosih, tako, da je BIO pridelava davek za budale s preveč denarja, ni problem v pridelavi, problem je v nadaljnjih postopkih, kjer se uporablja preparate pri skladiščenju in transportu artiklov, le te pa se uporablja enako, tako na konvencionalno kot na biološko pridelani hrani. Enako velja za vse dodatke k prehrambenim artiklom v postopku predelave. Za GSO organizme pa bi rekel, da patent, ki ga ima Monsanto ni večen, ampak ima določeno življensko dobo, nato pa se bo izkazala resnica, verjetno napredka ne bo možno ustavit in se bo če nekaj desetletij jedlo samo še GSO prehrano, ker nas bodo v to prisile tudi klimatske spremembe.

To pa ni res. Kaj vse se kmetje spomnijo da te prime slabo. Zdej je popularno da z herbicidom umetno povzročiš zorenje, imaš ene 20% nedozorele pšenice na polju in poliješ z glifosfatom in dobiš 100% homogeno dozoreno pšenic. Seveda doza je taka da ubiješ tudi pšenico in to še par dni pred žetvijo kar pomeni da bo herbicid v kruhu.

Se delali analize urina po Evropi in glej, glej
http://www.gmwatch.org/component/content/article/14040

Isto z grahom, lečo, alfalfo(lucerno),ječmeno, sončnicami, krompirjem ..

Prav me zanima koliko ljudi v Sloveniji to počne, reče se desikacija( angl crop dessication).

http://www.gmfreeze.org/site_media/uploads/publications/glyphosate_residues_in_UK_food_final.pdf

Dobro.....desikacija je poznana že desetletja (krompir, semenska proizvodnja,...). Recimo pri Touchdownu je karenca 7 dni, tako da ne vidim problema, razen če je stroka zatajila. Res je da velike države uporabljajo desikacijo tudi pri oljni ogrščici pa še kje tudi z namenom planirane žetve. To pomeni da se del površin pošprica, del pa ne ali pozneje. Tako je kombajniranje lahko raztegnjeno. Potrebno je razumeti tudi, da je vsako škropljenje tudi strošek in da se pri x000 HA ne splača ravno "polivati" s pesticidi.