Tukaj je lepo napisano kako je možno priposestvovati nepremičnino. Takih ki imajo tak pogoj je zelo malo vsi drugi pa razmišljajte da boste enkrat ob kos zemlje ki ni vaš in meja bo postavljena po katastru!!!!

V praksi pogosto prihaja do sporov v primerih, ko ena oseba dalj časa izvršuje določeno pravico na neki stvari, nato pa druga oseba od nje zahteva, da s takšnimi dejanji preneha. Največkrat gre za primere, ko nekdo na določen način uporablja tujo stvar (nepremičnino, premičnino), kasneje pa lastnik od njega zahteva, da mu to stvar prepusti oziroma preneha na njej izvrševati določena dejanja.

Prva oseba, ki je daljši čas uporabljala oziroma imela stvar v posesti se v takih primerih pogosto sklicuje na priposestvovanje, pri čemer se lahko le-to nanaša na lastninsko pravico ali kakšno drugo pravico stvarnega prava (npr. služnostno pravico vozne poti). Vendar pa se v teh primerih pogosto zgodi, da s takšnim zahtevkom ne uspe. Ni namreč povsem pravilno zelo razširjeno prepričanje, da se pravica (vzemimo za primer lastninsko pravico) pridobi že s samim izvrševanjem te pravice, ki traja z zakonom določeno časovno obdobje. In kje se pojavi problem?

Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 43. členu določa, da lahko s priposestvovanjem pravico pridobi dobroverni lastniški posestnik, ki je pravico na premičnini nepretrgoma izvrševal 3 leta, na nepremičnini pa je ta rok 10 let. Določeno je torej, da za priposestvovanje ne zadošča sama posest, pač pa mora biti ta tudi dobroverna lastniška. Kaj to pomeni?

To pomeni, da lahko stvar (oziroma pravico) priposestvuje zgolj dobroverni lastniški posestnik, torej tisti, ki stvar posestvuje misleč, da je njegova oziroma izvršuje določeno pravico v prepričanju, da to pravico tudi dejansko ima. Takšno prepričanje (dobra vera) pa se prizna, samo če obstaja tudi, določen veljaven pravni naslov (npr. pogodba) za pridobitev pravice na konkretni stvari, zaradi katerega je posestnik določene stvari prepričan, da je tudi nosilec pravice na tej stvari. Pri premičninah je lahko tak pravni naslov že sam ustni dogovor, medtem, ko se pri nepremičninah zahteva pisna pogodba. Brez takšnega pravnega naslova pogoji za priposestvovanje, kljub dovolj časa trajajoči posesti, niso podani.


Pri nepremičninah pa se za veljaven prenos in s tem pridobitev pravice zahteva pravni posel v pisni obliki, torej bo moral priposestvovalec svojo dobrovernost dokazati tudi s takšno ustrezno listino. Tako za priposestvovanje ne bo zadostovalo zgolj dejstvo, da je na nepremičnini zakonsko določen čas (10 let) izvrševal določeno pravico.

oman je napisal/a:

vsi posegi v prostor so določeni z prostorskimi akti občine. Naprimer, če je določeno, da je ograja lahko postavljena ,do meje brez soglasja soseda je lahko. Seveda pa je treba vedeti, da ta, ki je ograjo postavil do meje -( ne na mejo ampak do meje, za postavitev točno na mejo pa je treba soglasje) mora upoštevati to kako bo ograjo vzdrževal itd, ker nima pravice hodit na drugo stran ograje oziroma v zračni prostor soseda. Ferguson pa naj sosedu nalima tistih 20 eur na ograjo pa bo mir. Policisti pa tu nimajo pristojnosti. Lahko pa sosed uveljavlja odškodnino s tožbo.

Vidim, da si vsak razlaga pravila malo po svoje Verjemite, ne iščem prepira, tudi nisem človek za tožarjenje po sodišču, itd, zato sem odprl to temo.

Nazadnje urejal/a MasseyFerguson 22 Maj 2013 21:04; skupaj popravljeno 1 krat

Moje mnenje ,najbolje je da daš določeno mejo med tabo in sosedom na novo zmerit,boš pač moral potrpeti ta strošek,tako boš prepričan ali je tvoje ali njegovo na tisto rekla kazala jas ne dam nič,kar se pa poškodbe tiče je pa to poškodovanje tuje lastnine in si odgovoren.Vendar so tu še pravni kaveljci ali je on vedel da je na tvojem itd itd,

Da povem še moj primer.

Načeloma sem jaz proti raznim mejam med njivami. Mogoče se med njivami pusti mal višja trava ali kako divje grmičevje, da se sploh vidi kje je meja. če to ni možno pa tud brez. ni težava. imam pa en primer, enga res trmastega istrijana. med mojo njivo in njegovo njivo je en pas, kjer je trava in je njegovo in parkira avto. par krat sem šel po tej poti z avtom ker je bla zemljišče na moji njivi retovirano in vse mokro. pa zgleda da sosed to ugotovil in dal takoj kanele (trsje pri nas) kao tle je moja meja. pa nekajkrat tam obračal avto in šel. sekunda in brez nbene škode. pol mu enkrat reku kaj dal une kanele in reku ja tam je tvoje, tukaj moje. in nikakor mu nisem mogu dopovedat, da mu ne mislim krast zemlje. da vem kje je meja in tako bo tudi ostalo. saj ok zemljišče je njegovo, ampak neke škode nisem storil. za prit k moji njivi je cesta, ki gre mimo njega. on cesta je javne narave in ni ne njegova, ne moja. pol sledi potok. med potokom in cesto so kanele. ki niso ne njegove ne moje, ampak tam rastejo. jaz potreboval in si odrezal. pa spet mi rekel kao to je njegovo. pa nikakor mu nisem uspel dopovedat, da to ni njegovo. pa mu enkrat reku, a tudi voda v potoku je vaša ali kako ki si vzamete? če jo jemljete, jo tudi plačajte. pol pa enkrat, ki mu traktor obdeloval njivo, je ta traktor uporabil mojo njivo za obračanje in poškodoval par dreves. ko mu rekel halo, če jaz ne smem na tvoje, zakaj lahko ti na moje? pa reku, ja jaz nisem kriv, moraš se zmenit z traktoristem. halo??? jaz se nimam s kom menit, ti si zadevo naročil in ti imaš da upoštevaš TVOJA pravila. letos na srečo ne obdeluje svoje njivce. tako da mam mir.

v glavnem, nekateri so zelo picajzlasti, še preveč. da se vse zmenit in tudi če obdelava ni v skladu z mejo (če je razlika recimo meter) ma zakaj se moraš za to kregat.