_toni je napisal/a:

Tisti merđotov kompresor ni turbina, ampak je vijačna stiskalnica zraka. No, pa to je druga tema Alky, montirate samo peči na sekance ali tudi na polena?

Če ta prodaja peči--adijo pamet--boge stranke..

Kot sem rekel.. na trgu je ogromno novodobnih izrazov , kateri ne pomenijo NIČ is so samo magnet za nategovanje strank.

Najbolj od akta je pa beseda vplinjevalna peč---odkar je človek zaukuril prvič ogenj--je ista procedura. Je pa res da ni imel zraven en fansi zaslon na dotik na ognjišču..

@Suzica,
ne prodajam peči, (moja profesija je gradbeništvo, kot vodja gradbišča sem sodeloval pri izgradnji nekaterih največjih objektov v Sloveniji) tako, da ti ni potrebno skrbeti kako bom koga nategnil. Iz tvojega pisanja sklepam, da si ali balavec, ki misli da je posesal vse znanje tega sveta ali nekdo, ki mu še ni uspelo prerasti te faze.
Kot sam veš, les zmeraj gori od prvega dne, ko ga je pračlovek zakuril, samo načini zgorevanja so drugačni pri drugačnih postopkih. Mogoče veš, da se les pri temperaturi 400 stopinj celzija uplini (brez prisotnosti ognja) in da se da ta plin uporabiti za gorenje, poznan primer je pogon motornih vozil z lesnim plinom pred in v toku druge svetovne vojne, pa tudi še po njej, ko so navadnemu benzinskemu motorju prigradili generator za pridobivanje lesnega plina.

@toni,

peč, ki jo inštaliram je proizvajalca E.M.D. s.r.l. Torino, je pa namenjena sušenju lesnih sekancev v bobenski sušilnici z kapaciteto min. 3 tone posušenih sekancev z 11% vlažnosti na uro za proizvodnjo lesnih pelet za kurjavo. Kot sem že zgoraj omenil ne prodajam peči in je to tovarna v katero zabijam svoj čas in denar.

Mala elektrarna na lesni plin

Temelječa na redukcijskem uplinjanju lesa in napravi za soproizvodnjo toplotne in električne energije

Prvi certificiran, tržno zrel sistem na bazi lesnega plina s CE oznako po evropskih strojniških direktivah 98/37/ES, za pridobivanje zelene električne energije in biotoplote. Sistem je sestavljen iz naslednjih vitalnih sklopov:

•sistem redukcijskega uplinjanja s pripadajočo opremo
•dozirna posoda lesnih sekancev (tudi v funkciji sušilca lesnih sekancev)
•priprava lesnega plina po suhem postopku
•SPTE naprava; komplet s plinskim motorjem, generatorjem, osnovnim okvirjem toplotnih izmenjevalnikov, avtomatskim dopolnjevanjem motornega olja, toplotnim izmenjevalnikom hladilne tekočine bloka motorja in dimnih plinov, katalizatorjem, protihrupnim okrovom, elektrostikalnim blokom za paralelno obratovanje z omrežjem distributerja. Redukcijski sistem uplinjanja lesne biomase z njenim izgorevanjem v plinskem motorju predstavlja sistem ekološke in ekonomske prihodnosti.
Redukcijski sistem uplinjanja lesne biomase z njenim izgorevanjem v plinskem motorju predstavlja sistem ekološke in ekonomske prihodnosti.

Sistemske prednosti SPTE naprave, temelječe na redukcijskem uplinjanju lesne biomase:

•dosežen visok električni izkoristek
•ekonomičnost zaradi temeljite izrabe primarne energije
•nizki stroški vzdrževanja in obratovanja
•nizka specifična investicijska vrednost
Ostale prednosti naprave, temelječe na redukcijskem uplinjanju lesne biomase:

•Skoraj nobenih neizgoretih ogljikovodikov (katranov) v lesnem plinu.
•Lesni plin je očiščen v novem, patentiranem, visokotemperaturnem filtru, delujočem na termičnem in katalitičnem principu, ki omogoča čiščenje plina brez dodatnih stroškov in dovajanje čistega lesnega plina brez pirolitičnih ostankov v motor.
•Visoka zmogljivost brez uporabe posebnega prostora za uplinjevanje, ki omogoča največjo možno proizvodnjo lesnega plina, ki znaša pri 0,7 nasutih m3, oz. 165 kg, proizvodnjo 120 – 165 kW električne energije.
•Potrdilo o skladnosti s CE smernicami, ki predstavlja vstopnico na tržišče, ki jamči uspešen zagon in obratovanje.
•Izpolnjevanje vseh nemških in mednarodnih varnostnih in okoljevarstvenih zahtev, skladno z direktivami ES za strojegradnjo 98/37/ES (CE oznaka), na katerih je bilo izdano dovoljenje za proizvodnjo v državah evropske skupnosti.
•S tem redukcijskim sistemom za uplinjanje lesne biomase lahko zagotavljamo vzdrževanje ravni emisij praktično vseh parametrov, kot npr. izpušnih plinov, hrupa, odstranjevanja pepela ipd.
Podatki o uporabni biomasi

Za uplinjane trdih goriv potrebujemo malo »plinsko tovarno«.

Dobro sposobnost reakcije pri uplinjanju omogočajo velika specifična površina lesa in velika poroznost ter lahek nasip z veliko vsebnostjo zraka. Visok delež hlapljivih snovi povzroči energetsko bogat plin. Prednost pri uplinjanju je tudi majhna tvorba pepela.

Za uplinjanje se lahko uporabljajo naravni lesni sekanci, katerih povprečna enakomerna vlažnost ne sme presegati 20%. Uporabite lahko vse vrste trdega in mehkega lesa. Kosovnost ne sme presegati vrednosti G50 (dolžina robov: 30 do 70 mm), vsebnost finih delcev ne sme presegati 2%. Gorivo ne sme vsebovati kovinskih delcev ali mineralnih umazanij. Žagovine, ostružkov in čistega lubja se ne sme uporabiti.

Bistvo postopka zgorevanja in uplinjanja

Zgorevanje in uplinjevanje sta postopka, ki sta si podobna in skoraj vedno nastopata skupaj. Razlikujeta se v tem, da je zgorevanje izvedeno s presežkom kisika v skrajnem primeru s stehiometrično količino kisika, uplinjanje pa z manjkom kisika. Če se zgorevanje in uplinjanje izvajata istočasno prihaja do presežka kisika.

Uplinjanje se izvede v reakcijski coni v kateri nastajata ogljikov dioksid (CO2) in para in se preko v presežku prisotnega ogljika pretvorita v gorljive pline vodik (H2) in ogljikov monoksid (CO).

Višja kot je temperatura v zgorevalni komori, hitrejše je nastajanje plinov, manjša kot je izguba temperature, večji je izkoristek. Zaradi visoke specifične temperature pare in predvsem zaradi hitrosti izparevanja, se izguba plina definira z vsebnostjo pare.

Vodna para v lesnem plinu nastaja kot posledica dveh vzporedno potekajočih reakcij, in sicer iz vode, ki se tvori pri zgorevanju lesa in zaradi vlažnosti lesa (vlažnost lesa ne sme presegati 20%).

Del v lesu vezane vode se porabi pri tvorbi vodika, preostanek pa se izloči kot prosta voda. Pretvorba CO2 v CO se ustavi, če temperatura v reakcijski coni pade pod 700°C. Za razpad pare v H2 je potrebna veliko višja temperatura. Če pade žarilna temperatura pod 700°C se plin v kontaktu z ogljem ne spreminja.

Pepel, ki nastaja pri uplinjanju oglja se kontinuirano odnaša skupaj z lesnim plinom v filter, kjer se ustavlja. Tvorba lesnega plina poteka v uplinjevalcu na poti od zračnih šob navzdol po kurišču. Na tej poti mora plin CO2 teči preko žarečega oglja. Na tak način se CO2 reducira v CO, kar je bistvo nastanka kvalitetnega lesnega plina.

Kot prvo.. sekance pod 20 % vlažnost je skoraj loterija -izjema mizarske delavnice

Kot drugo.. za takle sistem za pridobivanje 5 kw toka.. znaša investicija čez 80 000 €-mogoče sem s teboj govoril.. ne vem...torej investicija PREKOMERNA IN OD ATCA za enkrat...

Tudi kogeneracij ne prodajam, žal.
Ta sestavek sem prekopiral z strani enega od ponudnikov kogeneracij izključno zato, da se na grobo razloži kaj je lesni plin.
Kot vsaka investicija, je tudi investicija v kogeneracijo rentabilna pri neki meji.
Primer: kogeneracija na lesni plin z močjo 1,8MW, proizvodnjo elektrike 35% to je 630 kW ,skupno proizvodnjo toplote 55% to je 990 kW in izgubami 10% stane cca 2 milijona eur, če upoštevate samo razliko pri nabavi sekancev, ker 1 MW toplote že potrebujete (vsa poanta je v tem, da je proizvodnja toplote že potrebna) in sedanje prodajne cene elektrike s subvencijami se pri režimu 7000 delovnih ur letno investicija povrne že v 2,5 letih (fotovoltaika pa v 8,5 letih).
Isto velja za bioplinarne ali kakršno koli investicijo v tem slogu.

Tudi sekance z 20% vlage ni problem dobit, naravna varianta sušenja, les posekaš pozimi, ga zvoziš na vetrovno in sončno deponijo, kjer narava napravi svoje ter ga v jeseni zdrobiš pred začetkom slabega vremena (da se za manjše količine mogoče tam do 1000 m3 letno), pri tem postopku je vlaga tam nekje okoli 20% ali pa izgradnja sušilnice, kjer lahko dobiš sekance tudi z manj kot 5% vlage če hočeš, vendar je spet tako, da stane sušilnica za par kil skoraj toliko kot za par ton. Za neke srednje sušilnice se da zgraditi sušilnico podobno kot za seno na prepihovanje skozi rešetkasta tla z dogretim zrakom, ki ga dogreješ na strešnih kolektorjih (prosojna kritina na letvah, pod špirovci pa zapreš z črno pobarvanimi vezanimi ploščami, z ventilatorjem pa vlečeš zrak med špirovci, kjer ga sonce ogreje in ga vpihuješ pod rešetkasto dno v boksu kjer so sekanci, maksimalna višina kupa sekancev 1,2 - 1,5 m), vendar je potrebna proti soncu obrnjena in dovolj velika streha, uporabna pa je ta metoda samo poleti in ob sončnih dneh.
več na povezavi: www.northernwoodheat.net

Pa je ok, če bi recimo letos septembra posekal les za naslednjo zimo, ga pustil v ''obliki'' hlodovine na soncu in naslednjo zimo zdrobil? Kaj pa vlaga, ki jo les potegne iz tal? ali daš spodaj pač prečne hlode in je to to? Kako je s tem?

Če imaš malo, daš prečne hlode, če pa rabiš trajno deponijo pa daš odslužene želežniške pragove na cca 1,5 m na poravnan teren, pa še vertikalno stransko jih lahko daš, da imaš vec kupov (narediš presledke naprimer na vsake 4m, presledek 1m) ni pa nujno. Vsekakor je pa boljše imeti presledke, saj tako omogočiš, da se les hitreje suši, pa še ločuješ lahko različne vrste lesa, seveda če je potrebno in če imaš dovolj prostora. V glavnem, dobro je če so hlodi obrnjeni v smeri vetra in ne prečno.

soklic je napisal/a:

KONČNO SMO PRIDOBILI PEČ ZA SEKANCE 55 kw ŠE NEKAJ SLIK IZ POSTAVITVE. dno v zalogovniku je potrebno še narediti

slike se ne vidijo ..ali lahko daš kak link??