Mlinar je napisal/a:

Projekt na Muti je zaključen... 52m dolžine,27širine,120m3 rezanega rušta,140t železa v gnojnih jamah,....pod celo štalo je gnojna jama razen pod jaslimi,globoka je pa 2m,najnižja točka pa okoli 4m.

In ta hrabri investitor planira, da bo imel mleko plačano po 2 €?

Hlev izgleda lep, je le nov. Ima pa odločno premajhen volumen in prezračevalne odprtine za 80 krav, ki ga bodo morale s svojo prirejo odplačat in njihov podmladek.

Pa tudi tvoj šef bi moral investitorju prodat kakega konjička, ki v riti piska manj in mu ponudit večje molzišče. Bi isto zaslužil, hlev bi bil pa precej bolj funkcionalen.

Za tehničnega ne vem,to ni moja stvar,tako da nem nič reko.Vem pa,da je kr enih nadzorov,...Sploh ker je preko EKRP.

Da hlev nebi bil zračen,mislim da malo kateri klev ima toliko odprtin,z obeh strani samo veterna mreža,jasli so široke 5,5m pravtako tudi vrata,dva 1,4m ventilatorja ki vlečeta zrak ven.In višina štala je dovolj za ta objekt,ker prečna povezava nad stebri je visoka točno 5,5m,tudi volumen pod streho je velik.Streha krita z izoliranim(5cm) plehom.
Vsak kmet pa dobi tisto kar želi,je bila pa planirana prvo za robota,in si je potem kmet premislo,in vzel takšno molzišče.
Ne bom se pa spuščal na nivo kaj je moj šef...,ker načrte in projekte vodi ing. iz avstrije.Preko nas je dobava in izgradnja ter vzdrževanje,ostalo si kmet zamisli in projektant,seveda svetuje se mu.Vsak ma možnost si svojo postavit in po svoje,najlažje je pa po drugih pljuvat.
Zakaj pa za 80 krav ni dobro 2×6 molzišče,kaj ti bi mel rotolaks not?Dost hodim po kmetih okol,pa zdodba 40krav na 3-4 enote/tandem ni kaj redkega tak da tale čreda z 12 enotami je polna kapa.Za dva molzača,6-7 zamenjaš molzišče pa si gotov.

FFarmer je napisal/a:

Pri koliko kravah se pa recimo izplača tale sistem:

Tak sistem je pod 400 kravami dokaj nerentabilen (v primerjavi z drugimi možnostmi).
V naših klimatskih pogojih pa sploh.
Tako molzišče zahteva velik prostor, ki ga je treba v naših pogojih pozimi vzdrževat nad nulo.



Poleg tega je potrebno velike površine servisnih prostorov, čakališč itd., da tak sistem lahko tekoče deluje.

Ima pa tako molzišče dobre izvedbe (in v idealnih pogojih) kapaciteto 5000 litrov mleka na uro z enim molzačem.

V primerjavo:

Lani sem obiskal farmo v okolici Osnabrucka in v swing molzišču s 25 enotami je en molzač pomolzel 350 krav v 2,5 urah. Molzli so pa 3x dnevno, torej bi pri dvakratni dnevni molži molzel slabo uro več.



Sicer pa smo z molzišči že v off topicu.

Mlinar je napisal/a:

Da hlev ne bi bil zračen,mislim da malo kateri klev ima toliko odprtin,z obeh strani samo veterna mreža,jasli so široke 5,5m pravtako tudi vrata,dva 1,4m ventilatorja ki vlečeta zrak ven. In višina štala je dovolj za ta objekt,ker prečna povezava nad stebri je visoka točno 5,5m,tudi volumen pod streho je velik.Streha krita z izoliranim(5cm) plehom. Vsak kmet pa dobi tisto kar želi,je bila pa planirana prvo za robota,in si je potem kmet premislo,in vzel takšno molzišče. Ne bom se pa spuščal na nivo kaj je moj šef...,ker načrte in projekte vodi ing. iz avstrije.Preko nas je dobava in izgradnja ter vzdrževanje,ostalo si kmet zamisli in projektant,seveda svetuje se mu.Vsak ma možnost si svojo postavit in po svoje,najlažje je pa po drugih pljuvat. Zakaj pa za 80 krav ni dobro 2×6 molzišče,kaj ti bi mel rotolaks not?Dost hodim po kmetih okol,pa zdodba 40krav na 3-4 enote/tandem ni kaj redkega tak da tale čreda z 12 enotami je polna kapa.Za dva molzača,6-7 zamenjaš molzišče pa si gotov.

Ventilatorje sem videl kasneje, ampak mi je še vedno premalo zračno.

Glede molzišča pa mislim, da ni nikoli preveliko in strošek za skrajšanje molže za pol ure *2x dnevno *365 dni *precej let je zelo ugoden v primerjavi z investicijami v mehanizacijo, ki ti omogoči precej manjši prihranek časa in dela na letnem nivoju.

Kot pa si rekel, je to odvisno tudi in predvsem od investitorja. In ker je molža ponavadi žensko delo, se v to ne investira več kot je nujno.

Kot zanimivost, mi je znanec pripovedoval o kmetiji na Dolenjskem, kjer se je dvorišče svetlo od novih strojev in traktorjev, gospodinja pa je preko 10 krav molzla na roko, ker je bilo škoda denarja za molzni stroj. In to ni bilo zelo dolgo nazaj.

Pozdravljeni!

Hlev je dober, nimam kaj dosti pripomb. Nočem pljuvati, vendar, če bi sam delal takšen hlev, mora hlev imeti odprte stene za veliko prezračevanje, saj je pri kravah kisik glavni, veliko svetlobe, .... Prav tako molzišče... je veliko, pa še vedno premajhno...

Jaz, starokopitnež, se sprašujem ali ne bi bilo bolje zgraditi osem hlevov za po deset krav + telice.

Preden skočite pokonci, tisti, ki ste napredni kmetje, preberite moj pomislek do konca.
Jaz na stvar skušam gledati celovito, ne samo s stališča mlekarne, kateri seveda ugaja en kamion mleka na istem mestu.
Dvomim, npr., da ima ta kmet potrebne površine zemlje v neposredni bližini hleva. Če niso je treba daleč voziti krmo in gnoj, ob tem nastajajo velike obremenitve okolja, kot posledica pokurjene nafte.
Koliko energije bo hlev porabil za obratovanje?
Kako bo uredil pašo tolikšnega števila krav? Reja krav brez paše je že vnaprej obsojena na neuspeh.
Sama gradnja tolikšnega hleva predstavlja velik in zato škodljiv poseg v prostor. Spomnimo se kako skrbno so naši predniki gospodarili s prostorom, zakaj to ne delamo še mi?
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo napredno ( beri poceni) graditi nove hleve. V krogu s premerom 10 km okrog našega kraja ji je bilo zgrajenih cca 30 Dandanes jih je naseljenih še cca 10 Morda 2 - 3 uspešnih, ostali vegetirajo. Tisti, ki gradi danes more računati, da bo čez deset let ta gradnja povsem zastarela. Se bo v tem času amortizirala? Verjamem, da je pol denarja iz Bruslja, ampak tudi druga polovica je velika in zato zelo tvegana naložba.
Je hlev v lasti ene družine? Verjetno je sedanja generacija s srcem kmečka. Bo tudi naslednja? Ponavadi ni. Kaj bo s hlevom, če nasledniki ne bodo marali kmetovati? Je dostikrat tako.
Ima kmetija vso potrebno zemljo v svoji lasti? Če je nima......?

Še bi mogel naštevati pomisleke, ampak kdo bo bral?

ne bom napisal, da se strinjam, čeprav se...

je pa vedno tako: večja kot je proizvodnja, večji je dohodek (dobiček), obenem pa tudi večje tveganje. brez tveganja ne gre nikjer. seveda pa je treba storiti vse, da se tveganje čim bolj zmanjša oz. se človek pripravi nanj tako, da se lahko čimbolj prilagodi. v kmetijstvu je pa na žalost tako, da kar seješ danes, bo obrodilo mogoče čez pol leta ali pa vsaj nekaj mesecev... torej je prilagajanje povpraševanju in razmeram na trgu toliko težje.

eh, o tem bi se dalo še pa še diskutirat...

nevednež je napisal/a:

Reja krav brez paše je že vnaprej obsojena na neuspeh.

ZAKAJ? Telice so lahko na paši tudi na precej oddaljeni lokaciji, enako presušene krave. Če želiš imeti pa pašo za intenzivno mlečno proizvodnjo pa je to nekaj drugega tako z vidika obroka kot proizvodnje. Sam ne zagovarjam paše za intenzivno mlečno proizvodnjo (preveč vplivov vremena in letnega časa-odkos oz. paša v pozni jeseni?). Telice in suhe krave ja ostalo pa ...

nevednež je napisal/a:

Sama gradnja tolikšnega hleva predstavlja velik in zato škodljiv poseg v prostor.

Bi bilo bolje zgradit 5×večji spar, lidl ali hofer? A ti so pa manj škodljivi?

nevednež je napisal/a:

Tisti, ki gradi danes more računati, da bo čez deset let ta gradnja povsem zastarela. Se bo v tem času amortizirala? Verjamem, da je pol denarja iz Bruslja, ampak tudi druga polovica je velika in zato zelo tvegana naložba. Je hlev v lasti ene družine? Verjetno je sedanja generacija s srcem kmečka. Bo tudi naslednja? Ponavadi ni. Kaj bo s hlevom, če nasledniki ne bodo marali kmetovati? Je dostikrat tako. Ima kmetija vso potrebno zemljo v svoji lasti? Če je nima......?

Načeloma je vse to res, ampak skeptičnost in pesimizem nimata precej skupnega z uspehom. Glede trenutne generacije in naslednje generacije, kaj pa vem kako bodo moji nasledniki zainteresirani za kmetijstvo, morda, morda ne? Moj oče je pri svojih 30tih postavil nov hlev in tudi jaz sem ga pri mojih 30tih, mene bo zdržal (verjetno bo potrebnih par posodobitev, razbijanja in preureditev, ampak a ni v vsakem poslu tako?). Če bodo pa otroci imeli druge želje pa interese, se bo pa stvar zaključila, prodala, ali karkoli.
Že jutri je daleč, kaj pa šele čer 10, 20, 30 let???

nevednež je napisal/a:

Jaz, starokopitnež, se sprašujem ali ne bi bilo bolje zgraditi osem hlevov za po deset krav + telice. Preden skočite pokonci, tisti, ki ste napredni kmetje, preberite moj pomislek do konca. Jaz na stvar skušam gledati celovito, ne samo s stališča mlekarne, kateri seveda ugaja en kamion mleka na istem mestu. Dvomim, npr., da ima ta kmet potrebne površine zemlje v neposredni bližini hleva. Če niso je treba daleč voziti krmo in gnoj, ob tem nastajajo velike obremenitve okolja, kot posledica pokurjene nafte. Koliko energije bo hlev porabil za obratovanje? Kako bo uredil pašo tolikšnega števila krav? Reja krav brez paše je že vnaprej obsojena na neuspeh. Sama gradnja tolikšnega hleva predstavlja velik in zato škodljiv poseg v prostor. Spomnimo se kako skrbno so naši predniki gospodarili s prostorom, zakaj to ne delamo še mi? V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo napredno ( beri poceni) graditi nove hleve. V krogu s premerom 10 km okrog našega kraja ji je bilo zgrajenih cca 30 Dandanes jih je naseljenih še cca 10 Morda 2 - 3 uspešnih, ostali vegetirajo. Tisti, ki gradi danes more računati, da bo čez deset let ta gradnja povsem zastarela. Se bo v tem času amortizirala? Verjamem, da je pol denarja iz Bruslja, ampak tudi druga polovica je velika in zato zelo tvegana naložba. Je hlev v lasti ene družine? Verjetno je sedanja generacija s srcem kmečka. Bo tudi naslednja? Ponavadi ni. Kaj bo s hlevom, če nasledniki ne bodo marali kmetovati? Je dostikrat tako. Ima kmetija vso potrebno zemljo v svoji lasti? Če je nima......? Še bi mogel naštevati pomisleke, ampak kdo bo bral?

Saj ne rečem, da v marsičem nimaš prav, vendar s stališča ekonomike pa tudi porabe energije 8x10 niti približno ni enako 1x80. Že če gledamo 8xmolzni stroj, hladilnik... čeprav je pri enem velikem hlevu molzišče res nekajkrat dražje kot v enem malem hlevu, pa osemkrat dražje vseeno ni. Tudi glede prostora je velika razlika saj vsak hlev potrebuje pomožne prostore. In tudi tu ni 8x1 enako 1x8.

Res pa je predstavljei hlev sijajen za pogledat in za zidarje, pa prodajalce opreme... za tistega, ki ga bo moral odplačati z zaslužkom od mleka pa bo sijal le kakšen mesec. Bojim se, da bo po nekaj letih zeval prazen ali si bo v njem uredilo skladišče kakšno podjetje.

Saj se človek z vsakim lahko delno strinja...Ampak še 30 let nazaj so vasi zgledale tako, da je bilo 90% hiš kmetij in vsaka hiša je preživela družino s 3 kravami in kakim ha zemlje. Danes je ostalo mogoče 5% kmetij, ki obdelujejo ta isto skupno površino in imajo po 10x več živine kot prej in se sprašujemo ali in kdo bo preživel.
Vprašanje ni v temu ali je mogoče s kravo preživeti, ampak to da so ljudje želeli lažje živeti in na koncu prešli na pleča države. Ker smo pač socialna država ima vsak pravico dostojno živeti tudi če ne dela, za tistega, ki pa dela pa zmanjka poštenega plačila.

Zapomnite si, da se nezaposlenost ne more manjšati, saj je človek preveč pameten, da bi v proizvodne procese vključeval človeka. Stroji ne poznajo ure, niti nimajo jezika in želodca, so veliko bolj učinkoviti. Na žalost je že sedaj tako, da jih ima veliko "službo"(tam je gneča), na delo jih pa malo hodi!

Že nekoč je bilo tako, da so delali pri kmetu za hrano in prenočišče...tudi to je oblika službe če se mene vpraša.