se pravi, če bi jih zložil na tesno recimo po tem sistemu (gledano od zgoraj):
OOOOOO
-OOOOOO
OOOOOO
-OOOOOO

torej da je vsaka 2. vrsta za pol bale zamaknjena in se tiščijo čim bolj, naj bi bilo ok?

Zložene imamo po sistemu

OOOOO
OOOOO
OOOOO

Pa ni nobenih težav z plesnivostjo silaže, tako da kar težko razumem vaše težave. Je pa tako, da raje baliramo malo bolj suho kot mokro.

Ne vem če drži? Morda: Rafko je predlanskim trdil, da bi morala biti bala postavljena na svoje mesto takoj po zavijanju. Menda nekaj ur traja, da se lepilo, ki naj bi bilo na foliji sprime. Če je bala prinešena na končno pozicijo še v času sprijemanja se potem lepo do konca zlepi. Če pa že zlepljeno balo prenašamo sem in tja se folija premakne in skozi tisto mesto prodre zrak, posledično se na tistem mesto pojavi plesen.
Morda je res tako, ker v sredino dobro stisnjene bale zrak ne prodre in na sredi nobena bala ni plesniva.
Prosim za presojo te trditve.


Tudi sam imam občutek, da je največ plesni tam kjer se bale dotikajo druga druge.

Letos je na predavanju inženirka??? (njenega imena se zdajle pri najboljši volji ne morem spomniti), trdila, da so nasplošno bale v Sloveniji premalo stisnjene.
Sam sem doslej mislil, da imam le jaz ta problem. Zdaj pa vidim, da ga imate tudi drugi. Bomo reč skupaj analizirali in našli rešitev

Pri nas smo mislili da nam je strojnik, ki je delal usluge premalo stisnil bale, a ko smo prišli do svoje balirke, in se ve kako se bala stisne je o tem nesmiselno govoriti. Bale so vnešene na stoječe mesto še isti dan, ko so se balirale, tako da je o kakršnemkoli lepljenju in prodora zraka skozi folijo tudi nesmiselno govoriti. Vsaj tako kažejo moje izkušnje.
Da so bale stisnenje dovolj, pove že primer: bala ki se je tiščala je pokvarjena na določenem mestu (stičišču), druga bala pa (balirana na istem travniku, ista vlaga, isti strojnik in balirka, isto ovita, skratka isti pogoji) pa se ni tiščala oz. zložena nekje na robu, ni bila pokvarjena nikjer.
Drugo pa je, če so v bali vnešene nesnage, kot je zemlja, ki pa vsi vemo kako deluje ...

Mi jih tudi najkasneje v 3 urah znesemo domov... pa je vedno isto kaj pa vem... sem se pogovarjal s kolegom, pa je rekel isto, kot sam razmišljam: da je bala na stičišču plesniva, je dejstvo, ki ga nihče ne zna pojasnit... res ne vidim nobene logike... v glavi ostaja samo , ne duha ne sluha o

O stisnjenosti bale je bilo dosti govora že (trakor, balirka, strojnik). Na plesnivost uplivajo tako kot je predhodnik omenil razni tujki (zemlja ipd.). Moje izkušnje do sedaj dokazujejo da če so se bale tiščale ena druge je na stičišču postala plesnjiva. Tudi če je bila bala narejena, ko je padla rosa in da ni bila dosti osušena, se je povečala njena možnost za plesnivost. Mnogo je dejavnikov ki slabšajo kvaliteto sena v balah, a veliko kmetom se gre le za kvantiteto in ne za kvaliteto.
O zlepljenju folije pa lahko govoriš po nekaj dnevih. Bale ki jih nosiš recimo po 2 tednih oz. jih prelagaš se bistveno raje trgajo. Sprememba folije je vidna že po spremembi barve folije.

_toni je napisal/a:

kot sam razmišljam: da je bala na stičišču plesniva, je dejstvo, ki ga nihče ne zna pojasnit... res ne vidim nobene logike... v glavi ostaja samo , ne duha ne sluha o

Res tudi mene zanima, od kje to pride. Kaj pa vi oz. tisti ki imate bale kar na kupu zložene oz. nekateri kot opažam so kar nametane skupaj. Kaj se tam nič ne pokvari Res zanimivo, ali pa samo mi toliko gledamo na kvaliteto .

to se tudi jaz sprašujem. na 2 kmetijah, ki imajo letno 500bal+, sem videl taka kupa, dobesedno kupa bal, me res zanima, kaj je tam notri... ali kaj pametnega, ali ne...

pri nas je 97% bal(>400) ovitih na mestu in postavljenih pokonci z ovijalko. kipanje ni najbol natančno, zato se nekatere tiščijo bolj, druge manj, vendar nikjer nisem opazil plesnenja kot ga navajate. kakšno folijo(kakovost!) uporabljate?
lp

tako, kot jo ima ovijalec s sabo... nikoli se nisem še zanimal za folijo...