Eno pomoč oz. vaše mnenje bi potreboval:

Jeseni 2010 sem posadil sadovnjak (različne vrste dreves) za domačo rabo ter višek za prodajo. Letos po cvetenju je nekaj cvetkov se spremenilo v majhne sadežke. Zdaj če se bodo obdržali ne vem še. Drevesa so še zelo mlada, nekatera z več vejami, nekatera z manj, vsa drevesa pa se morajo še krepko potruditi, da postanejo prava in velika drevesa.

Jaz sem mnenja, da bi mogu vse te sadežke pometat dol, da drevo vso energijo usmeri v nadaljno rast in krepitev. Še z dejstvom, da jih ne zalivam in drevesa so odvisna od dežja. Z dejstvom, da smo imeli do zdaj polletno sušo, da zadnje dni ni ne vem kaj prida deževalo, da po današnjem ogledu je zemlja zelo suha in da pri nas na Obali je itak vedno suša, bodo drevesa potrebovala vsako kaplico vode, da se bodo okrepila.

Kakšno je vaše mnenje?

Zanimivo razmišljanje, vendar ne vem koliko bi profitiral s tem. Mogoče bi odstranil sam del zasnov za plod, tak da bi preostali sadeži bili bolj kakovostni, kot se to počne v vinogradništvu.

Morda bi pa naredil eksperiment, na nekaterih bi potrgal dol, na drugih pa pustil, ter čez nekaj let primerjal raščo.

Osebno pa menim, da lahko za rast več narediš z pravilnim gnojenjem in obrezovanjem, ter z zalivanjem, če je to mogoče.

Vsekakor pa narava rabi čas, ne da se veliko prehiteti.

Nanus je napisal/a:

Zanimivo razmišljanje, vendar ne vem koliko bi profitiral s tem. Mogoče bi odstranil sam del zasnov za plod, tak da bi preostali sadeži bili bolj kakovostni, kot se to počne v vinogradništvu. Morda bi pa naredil eksperiment, na nekaterih bi potrgal dol, na drugih pa pustil, ter čez nekaj let primerjal raščo. Osebno pa menim, da lahko za rast več narediš z pravilnim gnojenjem in obrezovanjem, ter z zalivanjem, če je to mogoče. Vsekakor pa narava rabi čas, ne da se veliko prehiteti.

Nanus hvala za tvoje razmišljanje. Pognojil sem pred rastno sezono v zemljo, med letom pa se poslužujem foliarnih gnojil. V preteklosti se je pokazalo, da pri starejših drevesih je foliarno gnojilo več kot učinkovito, zato se ga kar poslužujem. Obrezano je tudi nekako tako kot mora bit. Glede vode pa je težava. Zraven parcele res teče potok, ampak kljub dežju je bil včeraj popolnoma suh. Tako da si kej prida ne morem pomagat.

Grem pa iz primerov iz vinogradništva, kjer prva leta mečejo pridelek iz rastline (vsaj tisti, ki jih jaz poznam) ter iz neke logike pri človeku.

Nanus, pa tud težko je primerjat rasti dreves. Ni zdaj odvisno, da če na enem drevesu bom pustil sadje, na drugem ne, da bo ta drugo bolje rastlo. Imam naprimer dve hruški, pri nakupu sta bili enaki, posajena nekje 2 metra razlike, ena nižje, druga višje, obrezovana enako, pognojena enako, urejena enako in ena hruška je pol tanjša od druge. dejavnikov je res veliko, tako kot pri ljudeh.

Povprašal na kmetijski svetovalni službi in dobil sledeč odgovor:

Vaša drevesa vstopajo v drugo vegetacijo. Če boste sadje pustili na drevesih bo nekaj pridelka že letos, gre pa to na škodo drevesa (zavira rast korenin in krošnje). Za mlajše drevo je pomemben razvoj korenin in rast poganjkov, kar se precej zaustavi ob vstopu v rodnost. Najmočnejša drevesa imajo lahko kak plod, pri šibkejših pa odsvetujem rodnost v drugem letu. Če pride do suše so plodovi drevesu v veliko breme. Je pa tudi velika verjetnost, da se bodo drevesa do junija sama otrebila (odvrgla plodiče).

Plod ali dva v drugem letu, nekaj več v tretjem, od petega leta naprej bi moralo biti v polni rodnosti.