V Sloveniji opažam da je lesno-pridelovalna industrija čedalje bolj v krizi, zato sem se odločil odpreti novo temo, kjer bi tekla debata o tem problemu.
Slovenija je pokrita z gozdom 55% - 60% površine, kar je tretja najvišja goznatost v evropi, takoj za Finsko in Švedsko, zato bi človek pričakoval da bo lesno-pridelovalna industrija eden od temeljev našega gospodarstva (kar je navsezadnje nekoč tudi bil), vendar je daleč od tega. Kje je razlog za to?

V Slovenskih gozdovih se sicer pridela precej lesa odlične kakovosti, vendar večina tega lesa nato konča na kamionih bodisi za Italijo ali Avstrijo (Tu lastnike gozdov, ki prodajo les tja ne moremo nič obtoževati, kajti tam za kubik lesa dobijo bistveno več kot če bi ga prodali v Sloveniji). Nato Avstrici in Italijani to hlodovino obdelajo in jo po NEKAJKRAT VIŠJI ceni prodajo nazaj nam. V čem je problem, da Slovenci nismo sposobni sami vnovčiti svojega znanja (ki ga verjetno imamo?) v lesno-predelovalni panogi, ter zakaj sami ne dodamo z znanjem dodatne vrednosti tej hlodovini, ki jo imamo praktično "pred nosom"?

Že res da je v Sloveniji po vaseh kar precej manjših lokalnih žag, vendar to je le manjši del vsega skupaj, manjka podjetij ki bi iz lesa proizvajala pohištvo, glasbila, orodje,... najvišje kakovosti. Zakaj ni v Sloveniji podjetij, ki bi lahko s ceno konkurirala odkupovalcem lesa v Italiji in Avstriji? Kje je razlog da kljub, za našo velikost države, proizvedemo veliko hlodovine, vendar gospodarska panoga ki bi se stem lahko ukvarjala ne cveti oziroma celo propada?


Upam da sem dal zanimivo iztočnico za nadaljno debato, ter me zanima kako vi gledate na vse to, kakšne imate predloge za izboljšanje, zakaj je do tega prišlo,...

Na prvem mestu je to, da smo slovenci zelo slabo podjeten narod, na drugem to, da je država do nas, ki se še trudimo in hočemo nekaj napravit neprijazna, saj je pridobiti dovoljenja za nek obrat pravi pravcati podvig, kapital je drag in zelo težko ga je dobiti, dobiček pa mora biti nekje cca 10%, če hočeš poslovati s pozitivno nulo, delovna sila je najbolj obdavčena na svetu, posledica je slabo plačan nezadovoljen delavec, ki ne dela dobro, uspeti na tako malem trgu je zelo težko, v vsakem primeru se moraš odločiti za sodelovanje s tujino, tako v prodaji izdelkov, kot pri nabavi surovin, nato, ko dobro premisliš pač postaviš obrat tam, pa še kaj bi se našlo...

Na našem koncu je tako, da so zadruge podpisale z avstrijci večletne pogodbe (če se ne motim 5 letne) za dobavo letne količine v avstrijo, če ni dostavljena do konca leta pa jim zaračunavajo penale in od tod se pojavlja močno nihanje cen na trgu. Avstrija žagarjem daje subvencije za uvoz hlodovine, pri nas pa so očitno državni gozdovi že malo prazni in se država spravlja na male lastnike. Ne vem če vsi podatki ki jih navajajo ravno držijo - malo dvomim.

Imamo pa na našem koncu tudi nekaj večjih žag s kapaciteto cca 100m3 dnevno in dobro opremeljene, ki pa nimajo lesa in za eno vem, da ga vozi iz Kočevja zato, da ima kaj rezati pa še to ne smreko ampak jelko. Slovenci nismo ravno tako nepodjeten narod kot bi se to rado prikazalo, vendar pogoji, da v tem poslu uspeš pa so slabi - zakonodaja, davki, plačilna nedisciplina ...

Kar se mene tiče, tudi za višjo ceno ne prodam zadrugi, raje vidm, da smreka v gozdu stoji, kot da jo prodajam avstrijcu pa čeprav po višji ceni. Mislim, da nam malo narodne zavednosti ne bi škodilo.

Spet na drugi strani pa naše žagarje situacija sili, da kmetom ponujajo podobne cene ali nekaj manj, , ko je odpeljano so težave pri meri, ceni, rokih plačila ...

Sam sem pred petimi leti postavil tračno žago in bi z veseljem rezal les in od hiše prodal vsaj plohe in deske. Pred štirimi leti je bila cena sveže smrekovine 120EUR/m3, danes pa mi prekučevalec ponuja 110 EUR/m3. Sem mu hitro povedal, da imam tudi sam stroške ki so čedalje višji, cena pa zato ne more biti nižja, kvečjemu višja, potem mi pa joka, da več ne more dati, ker mora sam zaslužiti 35-40 EUR/m3, da se mu posel izplača. Kaj pa jaz ?

Potem pa razumi kje je tu logika...

Res je žalostno, da izvažamo hlode, uvažamo pa pohištvo. Hudo žalostno. Saj je povsod tako - surovine ven, izdelki z dodano vrednostjo pa noter. Da bi ja dobiček in dodana vrednost ostala onkraj meja

bojc je napisal/a:

Pred štirimi leti je bila cena sveže smrekovine 120EUR/m3, danes pa mi prekučevalec ponuja 110 EUR/m3.

To je verjetno cena za rezan les? Danes ponujajo za 1 klaso smreke (hlodovina) do 100€. Če daš povprečje pa malo manj. Seveda gre vse direktno v Avstrijo na žago.

Na našem koncu je nekaj podjetij, ki se bavijo z odkupom lesa. Nimajo pa razen nekaj tovornjakov prav nič drugega. Nobene žage, niti lasnega skladišča. Dnevno prepelje 1 šofer krepko čez 100m3.

Mimogrede- sem natančno prebral: Lesno prIdelovalna industrija piše v naslovu. PrEdelovalna je mišljeno, ne?

urejeno. Moderator S.

Iz avstrije se da dobiti cenejši in boljšo kvaliteto lesa kot pri nas v sloveniji.

Tako da je to zelo dvorezen meč kakor si vi predstavljate...

suzica je napisal/a:

Iz avstrije se da dobiti cenejši in boljšo kvaliteto lesa kot pri nas v sloveniji. Tako da je to zelo dvorezen meč kakor si vi predstavljate...

Les je le razvrščen po kvaliteti, poreklo pa je... dostikrat slovensko. Avstrici so zgradili prevelike obrate in sedaj vozijo les iz povsot, pri tem pa jim deželna vlada sobvencionira transport oz. z drugimi besedami ti jim plačaš samo razrez, prevoz krije koroška dežela.

V Avstriji obratujejo žage z najsodobnejšim hardwareom, podprtim z najsodobnejšim softwareom. Praktično potuje les od vstopa v obrat do željenega polizdelka sam. Medtem je glede na zahtevano izhodno kakovost ustrezno obdelan. Strošek delavca pri vsem tem procesu je zanemarljiv v primerjavi s stroškom delavca, ki nastane za dosego polizdelka na neki vaški žagi.

Slab položaj slovenske lesno predelovalne industrije povezujem z integriranostjo Slovenije v Jugoslaviji. Jugoslovanski trg je bil za, z lesom sicer bogato Slovenijo, ogromen. Les in lesni izdelki so bili za takratne razmere odlično plačani, prodalo se je vse. Vse to je povzročilo dremež na razvojnih oddelkih in malomarno obnašanje do surovin, opreme, polizdelkov,... Sprememba vzorcev obnašanja in visoka kvaliteta proizvodov se ne zgodita v enem dnevu. Veliko izdelkov za zahodni trg ni bilo pripravljenih. Zaton lesne industrije je bil s tako podlago neizbežen. Vsi vemo, da konkurenca ne spi. Če posla ne dobiš, je logično, da ga bo dobil nek konkurent. Z vstopom v EU se je konkurenca neznansko povečala... V času, ko je vsega dovolj, odnos države do podjetnikov mačehovski, pa je izredno težko začenjati znova.

SimonKR je napisal/a:

V Avstriji obratujejo žage z najsodobnejšim hardwareom, podprtim z najsodobnejšim softwareom. Praktično potuje les od vstopa v obrat do željenega polizdelka sam. Medtem je glede na zahtevano izhodno kakovost ustrezno obdelan. Strošek delavca pri vsem tem procesu je zanemarljiv v primerjavi s stroškom delavca, ki nastane za dosego polizdelka na neki vaški žagi. Slab položaj slovenske lesno predelovalne industrije povezujem z integriranostjo Slovenije v Jugoslaviji. Jugoslovanski trg je bil za, z lesom sicer bogato Slovenijo, ogromen. Les in lesni izdelki so bili za takratne razmere odlično plačani, prodalo se je vse. Vse to je povzročilo dremež na razvojnih oddelkih in malomarno obnašanje do surovin, opreme, polizdelkov,... Sprememba vzorcev obnašanja in visoka kvaliteta proizvodov se ne zgodita v enem dnevu. Veliko izdelkov za zahodni trg ni bilo pripravljenih. Zaton lesne industrije je bil s tako podlago neizbežen. Vsi vemo, da konkurenca ne spi. Če posla ne dobiš, je logično, da ga bo dobil nek konkurent. Z vstopom v EU se je konkurenca neznansko povečala... V času, ko je vsega dovolj, odnos države do podjetnikov mačehovski, pa je izredno težko začenjati znova.

Ni ravno dolgo nazaj, ko sem na to temo na POP TV gledal dober prispevek.
In še kako se strinjam z tistim prispevkom. Ravno tako kakor z pisanjem SimonKR. Se pa še sam spomnim, ko so razni preprodajalci hodili iz Šabca in še dlje in pri nas kupovali po cele tovornjake desk. Na dvorišču denar na roke, da o kvaliteti nebi izgubljali besed.Takrat se ni nihče spraševal za kvaliteto, tržišče, dodano vrednost...
A časi so drugačni miselnost pa je pri veliko ljudeh zastala.
Ravno tako ravnanje države z lastnino v gozdu.
Po drugi strani govorimo tule o predelavi, dodani vrednosti. Ja seveda še prvega koraka nismo dobro prestopili in že bi radi imeli dodan izdelek.
Pojdimo še korak nazaj: kakšna je šolska politika.
Vsi bi bili gimnazijski maturantje, ekonomisti...
Mizarja tako rekoč ni. Kakor ni gozdarja.Če želiš eno masivno omora boš čakal pol leta cena pa bo....
Če pa že so, se v take programe vključuje fante in dekleta z
slabšim uspehom v osnovni šoli.
Če ni kadra ni delavne sile, ni industrije ni izdekov ni nebo dodane vrednosti. Že tu se zgodba začne. Po drugi strani pa se razume saj
ni lesne industrije in, ko končaš šolanje boš na zavodu.
Vsi pa niso tako uspešni, da bi bili samostojni podjetniki.
Kdor si bo pogledal prispevek boste zasledili, da avstrija od vsakega m3
nameni nekaj € v sklad za razvoj lesopredelovalne branže.Že vedo kaj delajo.

Mislim, da bo preteklo še kar nekaj časa preden se bo politika v sloveniji spremenila oziroma spregledala, da mogoče ima v gozdu tudi bogastvo.
In ne samo to, če to bogastvo malo poskoblaš obrežeš dobiš še večje, iz ostankov pa imamo lahko tople hiše...
Samo država tega nebo podprla raje se uvaža "poceni kurilno olje" in se pobere trošarina. Dodano vrednost našega gozda pa podarjamo drugim državam, predvsem tistim, ki znajo iz "nič" nekaj narediti.
LP M