Novo mesto, Grm, center biotehnike in turizma (bivša kmetijska šola), 14. - 16. oktober 2010

podroben program prireditve in spremljevalnih dejavnosti:

http://brown.cattle.si/

No, da malo opišem dogajanje - prisoten sem bil četrtek, petek in soboto. Na konferenci je bilo veliko udeležencev (preko 200) iz 10 evropskih držav. Najmanj je bilo Slovencev. Kmetov praktično ni bilo, bili so raziskovalci (fakultete, KIS). Na žalost... Za slišati je bilo marsikaj zanimivega, glavna tema je bila genomska selekcija ter prednosti rjave pasme. Zadeva je bila zelo dobro organizirana, res na nivoju.

KONFERENCA

Na konferenci je bilo govora največ o genomski selekciji, ki naj bi v naslednjih letih dala bolj zanesljive napovedi plemenskih vrednosti in znižala stroške vzreje plemenskih bikov (ne bo treba za vse čakat testa sorodnikov). To je precej nova stvar, zato so mnenja zaenkrat kar različna. Nekateri to striktno zagovarjajo, nekateri pa so zelo zadržani. Po moje bo treba ubrati neko vmesno pot, ki bo dala tudi najboljše rezultate - kombinacija ''tradicionalnih'' in genomskih plemenskih vrednosti. To mnenje je tudi med strokovnjaki najbolj razširjeno.


PASMA in ZNAČILNOSTI

Rjava pasma je pri nas prisotna že zelo dolgo. Organiziranost rejcev za izboljševanje te pasme sega krepko čez 100 let nazaj, v začetek 20. stoletja. Od takrat do danes je seveda živali nemogoče primerjati, spremembe so ogromne. Rjava pasma je predvsem po 70. letih prejšnjega stoletja doživela veliko spremembo - iz kombinirane pasme je postala mlečna (brown swiss). Čeprav jo pri nas uradno še vedno jemljemo kot kombinirano, so krave, ki so selekcionirane na visoke mlečnosti, povsem primerljive s črno-belimi. Po velikosti, konstituciji, vimenih, količinah mleka. Na žalost je tudi rjava pasma, ki je za naše strmejše predele izredno primerna za pašo, pa tudi daleč najbolj primerna za kmetije, ki se ukvarjajo s sirjenjem, s tem oplemenjevanjem zgubila veliko. Nima več robustnosti, čvrstih nog, dolgoživosti, dobre omišičenosti, živali so za strmine prevelike. Za pašo je veliko bolj primeren kombiniran tip, ki je v Sloveniji označen kot B-populacija, ki ima nižje mlečnosti, manjši okvir, boljšo dolgoživost, boljše parklje in večjo odpornost. S temi kravami brez težav obdelamo tudi najstrmejše predele pri nas, kamor nobena kosilnica ne more.

IZKUŠNJE REJCEV

V petek na konferenci smo slišali tudi 3 izkušnje rejcev - iz Nemčije, Švice in Slovenije. Nemec in Švicar redita rjave krave v mlečnem tipu in tudi na kmetiji dosegata povprečno mlečnost okoli 9.000 kg mleka. Zanimivo pri obeh je bilo tudi to, da sta oba omenila, da imata ''partnersko kmetijo'' - to pomeni, da sta 2 kmetiji povezani in si delita delo - predvsem strojno, kar pomembno zniža stroške. Tudi pri nas bi se moralo začeti graditi na sodelovanju... Predstavnik slovenskih rejcev je bil g. Niko Meden iz Senožeč. Ima ekološko kmetijo s približno 30 molznicami rjave pasme. Nekaj ima še živali v popolnoma kombiniranem tipu in s temi živalmi dosega visoko življenjsko dobo in produkcijo z visokimi vsebnostmi beljakovin in maščob. Kmetija je sicer zelo specifična. Nastala je v zadnjih 25 letih, dobesedno iz nič. Sedaj obdelujejo med 80 in 90 ha površin, večinoma travnikov. Pozor - obdelujejo 800 parcel, ali - bolj oprijemljiv podatek - preko 200 GERK-ov. Zdaj pa si predstavljajte, kaj to pomeni glede delovne intenzivnosti... Mleko prodajajo v LM, slabo leto pa imajo v Kopru mlekomat, ki je prvi pri nas z ekološkim mlekom. Za ekološke razmere dosegajo kar neverjetno povprečno mlečnost - preko 6.000 kg mleka v standardni laktaciji, samo iz lastne krme. Pri nas je v KONVENCIONALNIH pogojih povprečje rjave pasme 5.400... v preteklosti, ko so bili še konvencionalna kmetija, so imeli tudi krave, ki so molzle 13.000 in več. Imajo sušilnico za bale, ki kot vir toplote uporablja kondenzator vlage, ki izhlapeva iz bal, torej ni potrebno dovajati nobene zunanje toplote. Ker so na Krasu, morajo za vsaj nekaj kakovostne voluminozne krme pridelovati lucerno, ki je tudi bolj odporna na sušo. Lucerna v balah iz sušilne naprave je glede kakovosti popolnoma primerljiva odličnim travnim silažam.

RAZSTAVA

Tako - nekaj s ''teoretičnega dela'', sedaj pa še par utrinkov z razstave. Ocenjeval je Švicarski ocenjevalec, tako da tu ni bilo nobenega ocenjevanja ''po prijateljih'', da ne bo kdo mislil.
Moj osebni komentar glede živali na razstavi: Nekaj je bilo res kakovostnih. Tudi šampionka je bila prava. Na žalost pa je kar nekaj napak, ki so zelo prisotne, ne samo na razstavi, še bolj v rejah: slaba zgradba živali: vimena s slabimi centralnimi vezmi, neustreznimi seski, križi so pri 90% živali nadgrajeni... na žalost so tudi plemenski biki taki. Čudno se mi zdi, da so tudi tuji biki precej pogosti s to napako. Noge so pri večini živali prestrme, s preveč mehkimi (visokimi) biclji in prenizkimi parklji. Pri živalih v kombiniranem tipu ti problemi niso tako izraziti. Večina živali ima tudi pomanjkljivost, ki jo nekateri preveč zanemarjajo: prsno širino in širino križa. Ne govorim tega, ker bi hotel kritizirati, vendar je to res problem in realno stanje. Tudi na naši kmetiji na žalost ni dosti boljše... imeli smo tam eno kravo, ki je bila v sredini svoje kategorije. Se pa moram pohvalit, da prav ta krava, ki je v 2. laktaciji, dosega izredne rezultate glede mlečnosti: zadnja kontrola je pokazala, da ima po 2 mesecih in 10 dneh po telitvi 29 kg mleka s 4,78% maščob in 3,89% beljakovin še slika:


No, še nekaj ostalih slik.

kandidatke za šampionko - od zadaj:

pa od spredaj:


pa še šampionka Savica, rejca Petra Popiča, ki je dobil (z drugo kravo) tudi nagrado za najlepše vime:

pa še teliček, ki je imel vsega dovolj in se namesto, da bi šel ven iz kroga, kar strmal in uležal na tla


pa še video razglasitve šampionke:
http://www.youtube.com/watch?v=qmMZ9MdDsGo
video prihoda kandidatk za šampionko v krog
http://www.youtube.com/watch?v=9iPRtACUm3Y

Tudi iz našega hlevčka je bila izbrana kravica.Prva krava v našem hlevu,ki je v drugi laktaciji presegla mlečnost čez 40kg/dan in sicer je v drugi kontroli po telitvi dosegla mlečnost 41,3kg mleka s 4.09 % maščob in 3..45% beljakovin,ima pa tudi status bikovske matere.Bila pa sva z uporabnikom tonijem soseda na razstavi.

ta je bla soseda od naše št. 65, ne? naša je bla pa 64

_toni je napisal/a:

ta je bla soseda od naše št. 65, ne? naša je bla pa 64

Točno tako.Sem jo poslikal preden so dobile številke.

TONI ,
Ko si že govoril o rejcu Medenu iz Senožeč in njegovi lucerni , verjetno je posledica njegovih beljakovin in suhe snovi v mleku , krmljenje z lucerno sušeno na tak način in kot taka je veliko boljša ni primerljiva z travno silažo.


-- Se mi pa odpira zanimivo vprašanje , če ima njegova sivka 55oo lit samo iz sena iz sušilnice koliko potem ustvarjate Vi ostali z drugimi pasmami SAMO !!!! iz osnovne doma pridelanega sena ,travne silaže in še koruzne silaže . ????? brez nakupa soje in ostalega kar v povprečju znese za rejca z 40 kravami med 1500-2000 € / mesečno za dosego cilja nad 7500 lit /letno oz. nad 27 lit /dan --seveda odvisno od genetike posamezne živali katera pa nažalost pri nas še porazna , saj se ni delalo zadnjih 20 let skoraj nič na tem oz. zelo malo ( cenejše je kupit bika iz Saške , kot vzgojit primernega našim krajem in področju )) , razen nekaj redkih posameznikov za kar jim ''kapo dol'' .

beljakovine so, jasno, posledica tudi lucerne, predvsem pa selekcije. on je delal res intenzivno selekcijo na vsebnost. drugače pa sedaj ne daje lucerne, ker ni nobena krava na višku laktacije in je imel v zadnji kontroli povprečje 4,7 maščob in 3,9 beljakovin. on drugače najboljšim dodaja še domač ječmen kot koncentrat. 6000 je povprečje, nekatere mu dosegajo preko 8000. lucerna je sicer primerljiva z odlično travno silažo. tako, kot jo v Sloveniji redko, redko kdo dosega.

kakovost voluminozne krme v Sloveniji je na splošno slaba. pri nas konkretno pridelamo okoli 4.500 kg iz voluminozne krme. brez paše je več kot 6.000 skoraj nemogoče. s pašo pa tudi preko 8.000 - samo iz voluminozne. pri nas porabimo za 12 molznic za okoli 180€ beljakovinskih koncentratov - za dopolnitev osnovnega obroka (namesto soje) in okoli 200-230€ na mesec za koncentrat za višje mlečnosti. povprečna mlečnost v čredi lani je bila 8.000.

o kakovosti voluminozne krme bi morali pri nas veliko govoriti. kdor želi dosegati visoke mlečnosti z dobro vsebnostjo, tega ne more brez dosuševalne naprave na topel zrak za seno. ne more s košnjo trave za silažo po 10. maju, ali pa naslednje košnje, ki rastejo več kot 5 tednov. jasno vedno ne gre, nekateri pa mislijo, da imajo kakovostno krmo s 3 košnjami na leto. to ne gre skupaj...

selekcija pri nas pa je res na žalost žalostna... preveč se vse dela po prjatlih, preveč bikovskih je vedno od istih rejcev, ki so pri koritu, pa čeprav so biki grdi, svojo grdobo prenašajo na potomce, posledice pa nosimo kmetje. na žalost je to posledica javnih služb... v Preski majo novega direktorja, mogoče bo kaj boljše...upajmo. so pa tudi rejci, ki delajo vse načrtno in izbirajo le najboljše bike, potem pa imajo tudi odlične rezultate. s tem ne mislim najboljšega bika po skupnem selekcijskem indeksu, ampak tistega, ki najbolj izboljšuje lastnosti, ki bi krava lahko imela boljše. selekcije pri nas na večini manjših kmetij sploh ne izvajajo, pač dajo bika, ki ga izbere osemenjevalec... potem je jasno, da ne more biti dobrih rezultatov...