Vinogradniške breskve so populacije razmnožene iz semena, čeprav so nekatere tipe tudi vegetativno razmnoževali (predvsem za ekološko pridelavo, en tak vegetativno razmnočen tip je tudi v ekološkem nasadu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli na Pohorskem dvoru).
Vinogradniške se reče zato, ker so včasih predvsem v Slovenskih goricah bile zelo razširjene v vinogradih in tudi v Pomurju. Poznam primere, kjer so preko žganja predstavljale dodaten vir dohodka (samohranilka ga je skuhala in prodala okrog 600 l). S prehodom na vinograde z žično armaturo so se pa skoraj čisto izkoreninile in so omejene predvsem na ohišnice in na vrtove. Precej se jih najde na Štajerskem in v Pomurju.
Žganje iz teh breskev je bolj aromatično kot iz ostalih sort. Posebej cenjen je tip, ki ima rdeče krvavo "meso", čeprav so na zunaj neugledne. Določeni tipi so pa čisto podobni cepljenim sortam.
Slabost razmnoževanja s semenom (ki ga prakticiram tudi sam) je v tem, d anikoli ne veš kakšno bo potomstvo. Letos sem shranil koščice teh tipov (predvsem rdečega) in bom sadike imel naslednjo jesen, lahko pa bi kakih 5 sadik odstopil tudi letos (te so na vrtu vznikle iz koščic, ki lani niso). Nekaj pa jih rabim za podsajanje praznih mest, saj sem imel v ekološki pridelavi s sivo breskvovo ušjo precej težav.
Tukaj pa še slike:
Sadike, 2008 spomladi takoj po vzniku:
Sadike septembra 2008:
In posajen breskvov vrt (100 sadik v ekološkem travniškem sadovnjaku) letos spomladi:
 |
