Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Simon MS Forumovec leta 2007 in FOTO leta 2013
Pridružen/-a: 04.04. 2007, 08:41 Prispevkov: 3942 Kraj: Bakovci (MS)
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 00:04 Naslov sporočila: Nekvalitetna sestava travne ruše |
|
|
Opažam, da se je v zadnjem desetletju sestava travne ruše postopoma spremenila. Veliko so k temu preipomogle verjetno tudi suše v posameznih letih, nekaj pa verjetno tudi ne ravno najbolj primerno izkoriščanje in gnojenje (pH, P, K).
Izginjajo namreč ozkolistne trave, ki popuščajo pritisku širokolistnih. Predvsem se širijo kaki trpotec, rman, ščavje, glavinec, zlatica, ....
Problem take ruše je že pri sušenju mrve, količina pridelka in kar je najhuje je padec ješčnosti.
Zanima me, na kakšen način se spoprijemljete z opisanim (selektivno škroplenje, apnenje ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
skrjanecjanez V.I.P
Pridružen/-a: 22.05. 2008, 12:50 Prispevkov: 1214 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 05:21 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdrav!
Tudi pri nas se moramo spopasti s podobninmi problemi. Kjer je travna ruša redka, potem samo dosejemo travo (vrtavka+sejalnica) v enem prehodu in povaljamo. NA drugih parcelah pa imamo kar nekaj ščavja; po tretji košnji bomo počakali nekaj časa, da trava odžene, nato pa bomo celi travnik poškropili s totalnim herbicidom. KO se travna ruša dobro posuši, spet sledi vrtavka in sejalnica. Travo posejemo dovolj zgodaj, da se dobro ukorenini in odžene do zime.
Tam, kjer pa travo samo odsejemo, to storimo kar v jeseni po 4. košnji. Doslej nam tak sistem kar odgovarja.
Lani in pred 2 leti pa smo tudi apnili travnike-kisla tla.
Opažam, da je vsaj v našem okolišu kar nekaj travnatih površin s slabo rušu. Tako je manjša količina mrve in slaba kvaliteta.
Lp, janez |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Simon MS Forumovec leta 2007 in FOTO leta 2013
Pridružen/-a: 04.04. 2007, 08:41 Prispevkov: 3942 Kraj: Bakovci (MS)
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 06:22 Naslov sporočila: |
|
|
nekoč smo se za ščavje posluževali sredstva Asolux, ki ga dandanes ni več. Pred leti pa sem uporabil Starane, ki je moram reči učinkovito zatiral širokolistne plevele, vendar seveda stem moraš računati na upad pridelka saj je seveda manjko tistega uničenega rastlinja, poleg tega pa je možno, da nekoliko zaviralno na rast vpliva tudi na ozkolistne rastline(gojene rastline).
Razmišljam o kombiniranih ukrepih. Sedaj po košnji in ko se ruša ozeleni bi poškropil z pripravkom za širokolistne plevele, na kar bi povrhu posejal nekaj semenja, čez zimo pa poapnil.
Zanima me ali kdo uporablja kake pripravke, morda bi šlo tudi z kakim 2,4D, ki tudi delujejo samo na širokolistne in so zelo poceni...? Zanima me tudi kako se obnese setev semena po zraku (elektro sejalnica, trosilec za min.gnojilo, seme zmešano v gnojnico)? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marolt Moderator & Forumovec leta 2009
Pridružen/-a: 29.03. 2006, 13:42 Prispevkov: 2778 Kraj: Bloke
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 06:43 Naslov sporočila: |
|
|
Tu se z vama popolno strinjam. Tragično pa se mi zdi, da se struktura trave spreminja tudi na "višinskih in bolj neintenzivnih površinah" pa čeprav tega človek nebi pričakoval.
Za moje pojme je sodobna mehanizacija za spravilo (balirke,ovijalke)oziroma samo siliranje precej pripomogla k temu, da se prvi odkos pospravi precej bolj zgodaj kakor bi se sicer. Trava se tako ne osuje posledično pa ni semena za samoobnovo.Sicer podoben problem imajo recimo na Nizozemskem kjer so kmetovaci travno rušo skoraj izkoreninili in imajo vse vsejano.
Tragično pa je to, da kmetovalci zanjo travo pospraviti hitro (zgodaj spomladi) za obnovo travne ruše pa le malo kdo poskrbi z dosejevanjem.
Nekako opažam trend (no saj v naših koncih) poberi kar narava da in pusti.
Vlaganja nazaj ni tako ne v obliki gnojil, da o kakšnem vsejevanju niti ne govorim. "Tisti neumni kmetje v ravninskem predelu prodajajo poceni mleko, tukaj pa kupujejo drago seno" sem zasledil pred časom v enem lokalnem časopisu.
Nazadnje urejal/a marolt 05 Avg 2008 07:59; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Simon MS Forumovec leta 2007 in FOTO leta 2013
Pridružen/-a: 04.04. 2007, 08:41 Prispevkov: 3942 Kraj: Bakovci (MS)
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 07:09 Naslov sporočila: |
|
|
travnik je postal predrag: apnenje, škropljenje, gnojenje,... najboljša varianta se meni zdi preorat zadevo, imet koruzo, ki ji zelo ugajajo humosna tla...jaz pravim...tla se zresetirajo. In potem sledi njivska proizvodnja krme TDM, DTM, ki pa izredno uspeva; dobiš 1-3 odkose izrednih količin in zelo dobre kvalitete pa še glavna kultura koruza ostane, pa še subvencij je precej več. Je pa res, da je travnik neka stalnica.
Zanimivo mi je ravno to, da v ekstenzivni rabi (pri nas kar opažam v prekmurju) se kosi prvi odkos relativno zelo pozno pride do osipa semena, a to ni to, saj se osipa tudi "plevel".... potem sledi ponavadi sušno obdobje in veliko let je ko otave do jeseni sploh ni, še najbolj obstane plevel, ki mu očitno take razmere bolj ugajajo. Zaključek sledi, da je morda res najbolj učinkovita poljedelska izraba travinja, kjer se seje rastlino za katero veš, da bo jeseni in spomladi imela dovolj neke vlage, da ti da želeni odkos. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lenuh Veteran traktor foruma
Pridružen/-a: 22.06. 2007, 21:16 Prispevkov: 214 Kraj: okolica Litije
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 07:53 Naslov sporočila: |
|
|
Pri vas v prekmurju in drugod bol po ravninskih površinah je že mogoče da preorješ in posadiš koruzo (ali kar koli drugega). Tisti ki pa živimo malo bolj v hrbovitih predelih pa te možnosti nimamo, saj večina travnikov ne leži na ravninah ampak pretežno v nagnjenih terenih ali pa je površina tako kamnita da je oranje onemogočeno in edina možnost je da skrbimo za te travnike, tako kot najbolje zmoremo in poizkusimo iz njih iztržiti kar se da veliko. Saj pri nas je tako. Kar je pa ravnin in lepe zemlje je pa tako ali tako rezervirano za njive. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zetor2011 Traktorist
Pridružen/-a: 30.01. 2007, 20:22 Prispevkov: 146 Kraj: OKOLICA KRŠKEGA
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 08:48 Naslov sporočila: |
|
|
Če ščavja ni preveč,ga pri nas tretiramo posamično, z nahrbtno škropilnico in pa Herbocidom.Če pa je ščavja le preveč pa traktorska škropilnica in Grodyl(sem ga uporabil pred leti in se odlično obnese,ne uniči metuljnic,edina slabost je cena).
http://www.bayercropscience.si/Herbicidi/Grodyl/
Herbicidi - Grodyl - Bayer CropScience Slovenija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
valtramaster Traktorist
Pridružen/-a: 12.08. 2007, 16:08 Prispevkov: 165
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 11:04 Naslov sporočila: |
|
|
Po naših izkušnjah je za samoraške (trajne) travnike najbolje poapniti zgodaj spomladi potem pa še napeljati natanko gnojovko.
Večina trajnih travnikov se nam je sama zasejala z belo deteljico:)
Kvaliteta se zelo dvigne! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
skrjanecjanez V.I.P
Pridružen/-a: 22.05. 2008, 12:50 Prispevkov: 1214 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 11:23 Naslov sporočila: |
|
|
Simon se strinjam s tabo; preorat zadevo in potem lepo menjaš kuture in kolobariš, ki potem (zelo) dobro uspevajo. Si lahko vesel, ker si imaš površine v ravnini in se lahko greš tako, pri nas je pač tako, da kjer je travnik je travnik in kjer je njiva je njiva- OMD-območje z omejenimi dejavniki . Za dosejevanje je dobra in res poceni varianta z elektro razmetalcem- ki ga priključiš na čelno hidravliko, zadaj pa travniške brane. To lepo spomladi poseješ in zabranaš, bomo tudi mi to poskusili v prihodnje. Ker setev npr. vrtavka+sejalnica pride precej dražje kot pa z elektro razmetalcem.
Naj pa povem še, da smo zgodaj spomladi med ječmen(ki seješ jeseni) šli s sejalnico in vsejali DTM. Tako se ječmen ni poskodoval popolnoma nič, ker še ni odganjal. Moram rečt da je po žetvi trava zunaj in sigurno sledi odkos. Ker če po žetvi seješ travo po strnišču je veliko večje tveganje-suša. Sicer temu letos ni tako, druga leta je pa kar bilo. Kar dobro je tako delati se mi zdi
LP, janez |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kmetovalec Revija
Pridružen/-a: 31.01. 2006, 11:48 Prispevkov: 728
|
Objavljeno: 05 Avg 2008 12:00 Naslov sporočila: Re: Nekvalitetna sestava travne ruše |
|
|
Simon MS je napisal/a: | Opažam, da se je v zadnjem desetletju sestava travne ruše postopoma spremenila. Veliko so k temu preipomogle verjetno tudi suše v posameznih letih, nekaj pa verjetno tudi ne ravno najbolj primerno izkoriščanje in gnojenje (pH, P, K).
Izginjajo namreč ozkolistne trave, ki popuščajo pritisku širokolistnih. Predvsem se širijo kaki trpotec, rman, ščavje, glavinec, zlatica, ....
Problem take ruše je že pri sušenju mrve, količina pridelka in kar je najhuje je padec ješčnosti.
Zanima me, na kakšen način se spoprijemljete z opisanim (selektivno škroplenje, apnenje ) |
Apnenje sigurnoni potrebno, saj so trave na nizek pH veliko maj občutljive kot pa npr. širokolistne rastline (predvsem detelje). Torej bi z apnenjem še pospešil rast širokolistnih. najenostavnejša pot za povečanje deleža trav v ruši je več dušika in pogostejša košnja. Večina širokolistnih rastlin ne prenaša pogoste košnje in jih na ta način iztrebimo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|