Mam namen prvič sadit fižol češnjevec.

Pa naletel na prvo težavo: v semenarnah ga nimajo. Vsaj pri nas v Kopru. Našel ga po netu v semenarni Ljubljana, ampak v naših krajih nimajo poslovalnice.

Mi lahko kdo setuje kako rešit to težavo?

Pokliči pa naj ga pošljejo po pošti, plačaš po povzetju!

probaj s fižolom ,ki ga prodajajo v merkatorju za prehranu. ce se ne motim je iz kanade in kar dobro rodi, glede na ceno ki bos dal za njega.

Zadevo že uredil. Kupil v Kranju v Kalii, ko bil na obisku pri sorodnikih od žene. Fižol že lepo raste.

Je pa težava, ker tle pri nas (koper) prodajajo zadeve iz Italije. En trgovc mi rekel, da nekaj podobnega češnjevcu prodaja (italjsnska roba), ampak ni popolnoma isto češnjevcu. Jaz želel prav to

A mi zna kdo povedat koliko kilogramov povprečno ob povprečni letini dobiš iz posajenega 1 kilograma fižola Češnjevec (nizek)?

tole je moj letošnji uspešen način pridelave fižola:

1.10.2011: napeljal približno 20 ton hlevskega gnoja/ha. predposevek lucerna. nič gnojenja z umetnim gnojilom ali škropljenja. naslednji dan zaorali.

6.5.2012: plitvo preoral plevel, ki je pognal s strojem za okopavanje krompirja in povlekel z ježevko in posadil 5 kg fižola za stroke (češnjevec?) kupljen v trgovini za prehrano (merkatorju iz kanade kot je nekdo gor napisal). 10 eur seme. razdalja med vrstami okoli pol metra, razdalja med fižoli minimalna oz nobene. namen je bil, da se prekoplje samo med vrstami, med fižoli pa bo že gosti fižol prerastel in ni treba okopavati. tako je lažje in hitreje okopan.
samo potegnil sem jarek z motiko in šibal in metal fižole, nič kompliciral ali štel fižolov. 1 ura dela.

4.6.2012: okopal fižol med vrstami z motiko. v bistvu sem samo vlekel motiko da je šlo hitreje. 2 uri švicanja. bi se dalo tudi s traktorjem lepo okopati za večje količine, s strojem za okopavanje krompirja. ko sem ga okopal sem med vrstami posadil še solato, ker je bil plac.

12. in 13.6. 2012: toča ga je kar zdelala, ampak si je kar opomogel. brez toče bi najbrž bil še 10 kg večji pridelek.

6.8.2012: pobrali fižole in zdeli v štant. okoli 4 ure dela.

21.8.2012: omlatili fižol (povozil s traktorjem). pridelek 48 kg.
3 ure dela za enega človeka.

Vse skupaj je bilo okoli 12 ur dela za enega človeka. Če računam bio fižol 4 eur/kg je zaslužek 15 eur na uro. To se pa splača.

Na kak veliki površini?
lp

na oko bi rekel 1 do 2 ara. lahko pa izmerim točno, bo prav prišlo za drugo leto.

logpop je napisal/a:

tole je moj letošnji uspešen način pridelave fižola: 1.10.2011: napeljal približno 20 ton hlevskega gnoja/ha. predposevek lucerna. nič gnojenja z umetnim gnojilom ali škropljenja. naslednji dan zaorali.

Sicer nisem ravno strokovnjak za fižol, a glede na to, da je stročnica, ne gnoj, še manj lucerna nista dober tovariš.

vem, amapk je vseeno dobro rastlo. lucerna je zelo pomagala proti plevelom.