Seveda ne pazimo tako zelo na zdravje, kot pa smo tu 'aklšni'. Bi bilo dobro, če bi, ampak je pa res, da nas bo kaj drugega spravilo pod rušo, škropiva pa ne.

S čebelami je pa tako, da so zaradi nenehnih novic o pomorih ljudje postali precej občutljivi na škropljenje. Pri nas si nobeden več ne upa sredi dne s škropilnico skozi vas. Še ni bilo težav, padajo pa vprašanja, ko koga srečaš in veš, da bo kmalu tudi kaka prijava.

Tisti z Boom efektom je pa šala, a ne?

Kot je pred mano napisal @peter_28, se je zavedanje glede pomena čebel za okolje in za ljudi bistveno spremenilo. Na žalost zaradi pomorov.

Sam sem imel dve leti nazaj eno takšno izkušnjo, ko sem prijazno opozoril na škropljenje sredi dneva enega večjega pridelovalca koruze. Odvrnil mi je, da on že ve, kdaj lahko dela, ker ima opravljen izpit iz ravnanja s FFS. Pa je imel veliko nesrečo, da sem ga jaz tudi malo prej obnovitvenega napravil in se dobro spomnim, da je bil prvi stavek predavateljice, da se škropi po 7. uri zvečer, ko čebele več ne izletavajo, ozračje se umiri, škropivo je bolj učinkovito, itd.

No potem sem ga vprašal, če ima uro pokvarjeno. Ostal je brez besed.

Na njegovo nesrečo se je pa mimo pripeljal inšpektor. Zaključek zgodba verjetno ni potrebno pisati. Škropivo se mu je krepko podražilo.

lp

To je absolutno vse vredu in fajn...samo pri tem je druga težava. Mi, ki imamo vrtičke, lahko začnemo ob 7 zvečer škropit in smo lahko že pred nočjo fertik. Si pa ne predstavljam večjih pridelovalcev poljščin, sadja, zelenjave,... ki porabijo par celih dni, da zadevo poškropijo.
Ponoči in po rosi pa tudi ne moreš.

Da, to je to... Če pošpricaš par ha, se da absolutno prilagoditi primernemu škropilnemu času. Težje je, če je tega nekaj več, ker ima tudi koruza nek optimalni čas škropljenja, ki ga je potrebno zasledovati.
Vendar se da zadevo z nekaj dobre volje reševati tudi na način, da pač vnaprej določiš območja, ki so občutljiva na FFS, pa naj bo vzrok čebela, človek ali karkoli drugega...In temu primerno prilagodiš čas škropljenja. Nekje sredi nowhere pa teh vplivov direktno ni in tudi časovna prilagoditev nudi nekaj manevrskega prostora..
Pa še glede vpliva FFS na "špricarja": glih v dobrobit zdravju ni... Ob zaprti kabini z nadtlakom itd. ga po 15 ali 20 pošpricanih hektarih kar dobro občutiš.

@WeekEnd kmet
S tamalim JD škropiš? Kaj imaš od opreme, v kabini, ki je za "špricanje"? Mislim razne filtre,...?

cebelar5 je napisal/a:

Sam sem imel dve leti nazaj eno takšno izkušnjo, ko sem prijazno opozoril na škropljenje sredi dneva enega večjega pridelovalca koruze.

Koruzo je škropil in proti čemu?

Simon MS je napisal/a:

cebelar5 je napisal/a: Sam sem imel dve leti nazaj eno takšno izkušnjo, ko sem prijazno opozoril na škropljenje sredi dneva enega večjega pridelovalca koruze. Koruzo je škropil in proti čemu?

Oba veva, da je škropil proti plevelu.

cebelar5 je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: cebelar5 je napisal/a: Sam sem imel dve leti nazaj eno takšno izkušnjo, ko sem prijazno opozoril na škropljenje sredi dneva enega večjega pridelovalca koruze. Koruzo je škropil in proti čemu? Oba veva, da je škropil proti plevelu.

Če na herbicidu piše ,da ni nevaren za čebele ,lahko škropimo tudi sredi dneva.
Predvsem na njivah kjer ni cvetja za pašo čebel .

Je pa priporočljivo škropljenje po sedmi zvečer zaradi preventive ,ni pa predposano !

Kar povprek govoriti, da se lahko škropi samo zvečer je neumno! Zadnja leta je zelo vetrovno, vreme se spreminja iz dneva v dan in iz ure v uro. Optimalen čas za škropljenje je relativno zelo ozko okno, vsak opravi škropljenje kakor si ga sam organizira in misli, da je najbolje. Sicer pa se je potrebno ozirati na veter, na vročino, na vlago, na roso... Vsak tip škropiva pa ima svoje "zahteve". Vsekakor pa ravnati z insekticidi tako, da bodo čebele tega čim manj deležne-se strinjam! Imata herbicid, posevek v katerem nič ne cveti in čebele kak skupni imenovalec?

Vprašanje je, zakaj so večji pogini čebel zadnja leta, ko se porabi za vsaj 25% manj fito sredstev v Sloveniji kot v "najboljših" letih pred nekaj desetletji, razen tega kar nekaj zelo nevarnih sredstev ni več v prodaji.
Vidim več scenarijev:
1. Kemiki in politiki so umaknili iz prodaje nevarna sredstva in dali na trg bolj nevarne preparate za enak namen. Je to verjetno?
2. Kemija je sicer čebelam in vsem nam zelo nevarna, ampak za množične pogine čebel so krivci drugje. Kje točno se ne bom spuščal. Smo pa v tem času prepredli državo z infrastrukturo za mobilno telefonijo, preko mednarodne trgovine smo pripeljali nešteto tujerodnih vrst in snovi za vsakdanjo uporabo.
3. Varoa se razpasla, čebelarstvo pa je postalo posel, kjer včasih kdo hoče onemogočiti konkurenco. Vprašanje koliko njihovega pridelka se čebelam še pusti v panjih, da bi preživele.
4. Kmetuje se bolj intenzivno, zato ni več nekaterih virov paše kot so cvetoči travniki.
5....