Freewind je napisal/a:

Pozdravljeni! Zanima me če je z Eko kmetijo res toliko več dobička kot z navadno? Zanima me ker se ne moremo odločiti če bi šli v Eko ali ne. Imama okoli 18 glav govedine in ne pasemo nič. L.P.

Na tvoje vprašanje ni enoznačnega odgovora. Naša kmetija je eko. Letos je 5. leto skupaj s preusmeritvijo.
Glede na nekaj izkušenj, ki se jih je nabralo še nisem prišel do zaključka je to pametno ali ne. So pozitivne stvari in so negativne.
Prosta reja živine je nedvomno pozitivna. Nikoli več ne bi hotel imeti živine stalno privezane.

Realno vprašanje je ali je uporaba mineralnih gnojil dolgoročno škodljiva ali ni.
Uporaba pesticidov je skoraj zagotovo dolgoročno škodljiva: cid = strup.
Gensko spremenjena krma ???? Verjetno je škodliva.

Po drugi strani pa se moramo zavedati da zemlja ni naša last. Je last naših vnukov. Ali imamo pravico vnukom zapustiti zastrupljeno zemljo?

Glede na to, da ta trenutek ni gotovo ali sodobna tehnologija zemljo zastruplja bi bilo bolje izogniti se vprašljivi tehnologiji.

Dohodka je v eko sigurno manj kot v konvencionalnem kmetovanju.
Tukaj se mora vsak sam odločiti.

Mene pa zanima kako imaš lahko EKO kmetijo če levo,desno,spodaj sosednji kmetje škropijo.?Kod da bi bilo škropivo zastonj,še brajde špricajo mene pa imajo za malo čudnega ker jih nočem.

Eni res špricajo kot zmešani. Jaz bom probal koruzo, ječmen, krompir (to smo že do zdaj uspešno) brez špricanja vzgojiti, če se bo le dalo. Že zato, ker nočem imeti direktnega stika s strupi (vdihavanje/prijemanje), kar je najbrž še najbolj nezdravo.

nevednež,
Kako imaš urejene bokse. Ker jaz imam težave, ker se med sabo zelo prerivajo. Eden zavlada in drugi so podrejeni. Ali dva in tretji je revež.
Tudi prosta reja ni vse, če živali niso enako stare.
Najboljša prosta reja je za krave.

oman je napisal/a:

nevednež, Kako imaš urejene bokse. Ker jaz imam težave, ker se med sabo zelo prerivajo. Eden zavlada in drugi so podrejeni. Ali dva in tretji je revež. Tudi prosta reja ni vse, če živali niso enako stare. Najboljša prosta reja je za krave.

Boksov pri nas nimamo, ker redimo le krave in telice od teh krav.

Krave so sicer pozimi zaenkrat še privezane s tem, da grejo, če se da pogosto v izpust. V ta namen imamo blizu hleva majhen pašnik. V tem pašniku pustimo žico na kolih tudi čez zimo. (nasplošno po pašni sezoni žico "odšponamo" in jo ponekod snamemo s kolov).
Razumljivo je, da nam zdaj v mrazu še na misel ni prišlo krave ven spuščati. Sneg pa nam je v izpustu kar nekaj izolatorjev potrgal, tako da bodo krave še kak teden lepo notri. Telice pa so posebej. V našem primeru pod skednjem proste. Zraven skednja imamo stabilno ograjo okrog izpusta. Telice so po želji pod streho ali zunaj. Pri najnižjih temperaturah niti gobca niso pomolile ven.
Od konca marca do konca oktobra pa so krave in telice zunaj na pašniku 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Molzemo na pašniku. V hlev pridejo le na osemenevanje in na telitev. Po telitvi še ostanejo kak dan v hlevu.
S takim stanjem je eko kontrola povsem zadovoljna.

Če pa bo Bog dal bodo enega lepega dne naše krave tudi pozimi v prosti reji.

V vsaki čredi se vzpostavi hierarhija. Ene živali so dominantne. druge so podrejene. To se dogaja tudi pri privezanih živalih. Ena je dominantna, sosednja je podrejena. Se zgodi da močnejša šibkejše niti do napajalnika ne pusti, potem se pa sprašujemo zakaj ena krava slabo molze. Ja, kako pa naj, če je žejna. Zraven napajalnika

če ima krava dovolj okusne hrane za jesti bo veliko manj napadalna do podrejenih krav. smo kupili eno kravo. takoj ko je prišla je začela suvati krave okrog sebe in jih poditi od hrane, ker je bila pri prejšnjem lastniku navajena bolj skromnega obroka. zdaj ko vidi, da ima hrane na pretek, se prav lepo razume s sosednjimi kravami.

Mi smo problem zajedanja in odrivanja od jasli proč rešili z vmesnimi pregradami, kakor so recimo pregrade na ležiščih v hlevih namenjeni za krave mlekarice. Od takrat naprej ima vsaka goveja živina svoj prostor za prehranjevanje in je veliko manj problemov, je pa res da je glede na dolžino jasli nekoliko manj prehranjevalnih mest.

Freewind je napisal/a:

Pozdravljeni! Zanima me če je z Eko kmetijo res toliko več dobička kot z navadno? Zanima me ker se ne moremo odločiti če bi šli v Eko ali ne. Imama okoli 18 glav govedine in ne pasemo nič. L.P.

Tole je zelo pomembno vprašanje. Škoda, da o tej veji kmetijstva ne diskutiramo malo več.

V letošnji majski številki revije Kmetovalec je objavljen članek na to temo. Na str. 6, Avtorica Damjana Flere.
Članek je napisan tako, da se ga ne da prebrat v eni sapi. Če sem prav razumel avtorica ni preveč navdušena za eko. Za konvencionalno pa tudi posebej ne navija.

Predlagam, da članek preberete in tukaj objavite svoja mnenja.

Pozdravljeni.

Mene pa zanima kako bi bilo z eko kmetijo v mojem primeru:
imamo nekaj živine, pridelujemo razna žita (vsa so pridelana brez škropljenja, tako da tu nebi bilo nobene spremembe),...
zdej me pa zanima za vinograd ki ga imamo, kateri bi dejansko propadel brez škropljenja.
Kako se gleda na to in če imaš eko kmetijo moraš pozabiti na vsa škropiva, tudi za vinograd ali se to kako deli na panoge??
Če ve kdo kaj več bi prosil za razlago oziroma kak link.

Hvala

Pri vinogradu prav tako veljajo omejitve pri uporabi škropiv in umetnih gnojil. Pri nas smo eno leto bili dolžni poravnati kazen zaradi uporabe škropiv. Problem smo rešli z upoštevanjem nasveta, da sem jaz, ki nisem registriran kot eko pridelovalec, enostavno vzel vinograd v najem. Z očetom sva sestavila pogodbo, ki jo ob morebitni inšpekciji priložiš in teoretično ni problemov.