Hranilnik toplote ni nujen, je pa zelo dobrodošel. Bistveno "mehkeje" in enakomerno dela sistem, z manj zagoni, plus tega ti poseka temperaturne špice v obe smeri...

Ne bi rekel.

1. Za peč je bolje če je vseskozi vroča...ni kondenziranja in s tem posledično rjavenja in s tem posledično kaput kotla.

2. Kaj ti nuca zalogovnik če ti v špici mraza peč komaj dohaja ogrevat cel sistem.

3. Kaj ti nuca zalogovnik poleti če je peč brez avtomatskega vžiga? Posledino se bo bojler dalj časa hranil z energijo iz zalogovnika in s tem peč ne bo imela več možnosti ponovnega prižiga. Govorim o brez samodejnem vžignem sistemu.



Lahko pa napišeš prednosti zalogovnika bolj obširno da ga naštudiramo

suzica je napisal/a:

Ne bi rekel. 1. Za peč je bolje če je vseskozi vroča...ni kondenziranja in s tem posledično rjavenja in s tem posledično kaput kotla. 2. Kaj ti nuca zalogovnik če ti v špici mraza peč komaj dohaja ogrevat cel sistem. 3. Kaj ti nuca zalogovnik poleti če je peč brez avtomatskega vžiga? Posledino se bo bojler dalj časa hranil z energijo iz zalogovnika in s tem peč ne bo imela več možnosti ponovnega prižiga. Govorim o brez samodejnem vžignem sistemu.

Pri nas pravjo pa takole (gre za peč na drva, če je s sekanci kaj drugač pa ne vem):

1. Za peč je bolje, ča takrat ko 'dela', gori na polno.

2. Ne vem kakšne peči mate, samo naša zelo hitro segreje sistem in potem začne zraven tega gret še vodo v zalogovnikih. Trenutno je tako, da nekje ob 3h popoldne zakurim peč, ki gori do približno 10h zvečer, v tem času se greje cel sistem ter voda v zalogovnikih (2000 l) se segreje na dobrih 80°C, temperatura vode nato naslednji dan pade na slabih 40°C nekje do 12h. In nato spet ponovi vajo.

3. Zakuriš peč, segreješ vso vodo v zalogovniku, in ko se ohladi spet zakuriš peč - nisi pač tako komot kot pri avtomatskem vžigu. Pri nas drugače čez poletje uporabljamo toplotno črpalko.

suzica je napisal/a:

Ne bi rekel. 1. Za peč je bolje če je vseskozi vroča...ni kondenziranja in s tem posledično rjavenja in s tem posledično kaput kotla. 2. Kaj ti nuca zalogovnik če ti v špici mraza peč komaj dohaja ogrevat cel sistem. 3. Kaj ti nuca zalogovnik poleti če je peč brez avtomatskega vžiga? Posledino se bo bojler dalj časa hranil z energijo iz zalogovnika in s tem peč ne bo imela več možnosti ponovnega prižiga. Govorim o brez samodejnem vžignem sistemu. Lahko pa napišeš prednosti zalogovnika bolj obširno da ga naštudiramo

1. Peč je avtomatsko skozi vroča, saj krmilna avtomatika ne pusti ohlajevanja pod vnaprej nastavljen nivo in posledično kondenziranja. Torej zadevo rešuje mešalni ventil, ki ne dopušča oddajanja in sprejemanja vode, če ne izpolnjuje pogojev.. Recimo v konkretnem primeru nastavitev input 62 stopinj, output 82 stopinj.
2. Ravno v špici mraza ti zalogovnik nuca: 1. imaš neko višjo akumulacijo vode in ko ti peč ne folga , torej ona dela 100% + vleče dodatno razliko energije iz zalogovnika. 2. Čas, takšen kot danes, ko imaš ponoči -15 in podnevi + 5 pokaže prednost zalogovnika v mrzlem delu dneva. 3. Predhodnik je že pojasnil zakaj je zalogovnik dober v poletnem času... Peč se manjkrat prižge in takrat ko dela, dela na polno. Torej je potrebno manj prehodov in s tem kurjave, da segreješ peč od 300 stopinj do tistih 850 -900 C, kakršen je normalni obratovalni režim.

Dobr... za pozimi bi bil dober da imaš zalogovnik zraven peči na sekance saj bi ti pač hitreje segrelo stavbo ker bi pumpe pač lavfal non stop pač neko časovno obdobje. Zalogovnik bi pa mojem mnenju moral biti najmanj 3000 litrov ali več prostornine da bi bilo kj efekta, saj če bi bil tam okoli tisoč litrov bi bil to bolj prazen žegen.

Ne zastopim zakaj pa bi moral bit zalogovnik v bolj toplem vremenu ker takrat že sama peč brez vsakega problema segreje potrebe po toploti. Ali pa naprimer poleti ko ti greje samo sanitarno vodo? Zakaj bi takrat rabil še plus dodatno tri tisoš litrov vode plus voda v peči da ti greje sanitarno vodo in da je peč vseskozi na delovni temperaturi da se ne pojavlja problem kondenzacije peči kar tudi priporočajo proizvajalci. Se menda pa razumemo da peč na sekance kadar dela, dela s polno močjo .

Pa poglejmo še stroške če kupimo zalogovnik: Pride sigurno okoli dva jurja in več. Za ta denar ti hodijo mlet surovino tam okoli deset let.

Pa če greš v nabavo sončnih kolektorjev za sanitarno vodo te spet košta čez dva jurja in za ta denar ti spet lahko en pride mleti surovino celih deset let.

In pride velik pomislek če se splača kupiti obrevanje na sonce in zalogovnik proti temu da ti bo en hodil za ta denar mlet surovino najmanj dvajset let ali več.

Problem je uvidet to mejo investicije kaj se splača in kaj ne... vendar če hočeš izpsati đek pri kolegih ali sosedih ti pa seveda ne uide investicija v kakšnega KWBja, zalogovnika , sončnega ogrevanja in seveda vse potrebne in nepotrebne superduper elektronike...pa še pa še.

Nekateri imajo res take kurilnice da če ne bi videl za pečjo cevi za kroženje vode bi takoj pomislil da gledaš hladilnik ...

Priporočilo za velikost zalogovnika je vsaj 50 litrov na kW moči oz. po novem sem opazil, da je za pridobitev subvencije od Eko sklada minimum 55 l/kW.

Suzica ti imaš pač eno cenejših peči na sekance na trgu. Primerjat je treba cene istega proizvajalca peči - drva proti sekncem in tam je razlika v ceni samo za peč, silos, polža in ostale stvari, ki pašejo zraven tolikšna, da mi nekdo hodi cepit drva precej več kot 10 let, če imam peč na drva namesto sekancev (če se izrazim v tvojih enotah, koliko je kakšna stvar dražja od druge).

No potem sem imel kr prav ko sem omenil da bi jst nucal (če ga sploh nucam) 3000 litrov velik zalogovnik

Citiram:

drva proti sekncem in tam je razlika v ceni samo za peč, silos, polža in ostale stvari, ki pašejo zraven tolikšna, da mi nekdo hodi cepit drva precej več kot 10 let,

Moraš pa povedat tudi da maš kr veliko dela z nalaganjem drv v peč

Drugače sem se pa jst za ta sistem odločil predvsem zaradi tega ker se mi je zdelo škoda oblanja in žaganja dati sosedu za đabe. če bi mi to maso sosed dobro plačeval je še čist možno da bi še zmerom ukuril na drva...al pa tud ne....je luštno v bajti na sedežni sedet in nč mrdat

Ni neke strašne sile s prelaganjem drv. Naložim jih 1 samokolnico, zakurim peč, naložim pol samokolnice in čez 2 do 3 ure še pol in to je to pri povprečnih zimskih temperaturah (recimo od -5 do +5). Mislm, da dnevno vzame manj kot 15 min.

Če imaš pa svoje odpadke, s katerimi kuriš, potem se pa seveda prilagodiš temu.

suzica je napisal/a:

Drugače sem se pa jst za ta sistem odločil predvsem zaradi tega ker se mi je zdelo škoda oblanja in žaganja dati sosedu za đabe. če bi mi to maso sosed dobro plačeval je še čist možno da bi še zmerom ukuril na drva...al pa tud ne....je luštno v bajti na sedežni sedet in nč mrdat

Pri nas oblanje pod 15€/nm ne dobiš. Žagovina je tam od 9€ naprej (sveža). Večji privatniki, ki se bavijo s predelavo lesa oblanje prodajajo, za sekance pa uporabljajo predvsem žagarske odpadke.

FFarmer je napisal/a:

Ni neke strašne sile s prelaganjem drv. Naložim jih 1 samokolnico, zakurim peč, naložim pol samokolnice in čez 2 do 3 ure še pol in to je to pri povprečnih zimskih temperaturah (recimo od -5 do +5). Mislm, da dnevno vzame manj kot 15 min. Če imaš pa svoje odpadke, s katerimi kuriš, potem se pa seveda prilagodiš temu.

Prav tako pri nas enkrat dnevo zakurimo.Porabimo samokolnico drv, kar je zadosti, da segreje zalogovnik velikosti 1800l na 85°C( zgoraj 85°C spodaj 65°C).To nam zadostuje za ogrevanje hiše+sanitarna voda.Drugi dan ob isti uri spet zakurimo.Če bi imela peč avtomatski vžig bi bilo še toliko bolje. Recimo poleti kurimo na 3 dni.