Isto je blo,ko je brat pred dvajsetimi leti gradil hišo je imel od njegove žene ata finte.Velika hiša mora bit vsi otroci gradijo prizidke .......
Bil sem star nekje 25 let pa sem mu v nekaj stavkih razložo...
Brat rešuje svoj stanovanjski problem,ne od otrok.V čim krajšem času mora končat hišo in se vselit,ne pa delat celo živlenje pa nikoli končat,če bo delal za otroke mora narediti stolpnico.
Na koncu pa sem končal,zakaj pa tej vi dragi gospod niste zgradili hiše za svojo hčerko pa zdaj teh težav nebi bilo.
No še danes,ko se spomnim me stisne,da sem upal staremu gosp.to rečt.
Pa še kako prav sem imel v štirjih letih se je vselil v dokončano hišo vse etaže zrihtane+fasada razen okolice.

mainman je napisal/a:

Itak, da je zgrešeno, da se dela za otroke. Delaš za sebe, če imaš otroke jih moraš spraviti do kruha, potem pa se naj sami odločajo kako naprej. Trenutni mladini itak delo smrdi. Taka mišljenost je bila v 80 tih letih, vsi so delali bajte za tri družine, zdaj pa te bajte stojijo prazne ali pa noter dva starčka. Ker je hiša prevelika nikoli ne bo dokončana, večina jih še nima fasade, pa urejeno samo eno nadstropje. Glede nakupa zemlje, če kupiš hektar po 17k, najemnina je okrog 170, za tak denar lahko imaš njivo 100 let v najemu, pa tudi če upoštevaš inflacijo, porast najemnin, ... je to še vedno več kot je tvoja življenska doba.

Vsem mladim delo ne smrdi! Nevedneževi potomci so še dokaj mladi (od 42 - 28 let) Vsi so poročeni ali živijo na koruzi. Vsi so pridni, oni in njihovi partnerji. Vsi svoj kruh služijo s svojimi rokami ali svojo glavo. Nevednež pa rad prizna, da je dosti mladih, ki nočejo delat. Nevednež rad pove tole: Od leta 1985 pa tja do 2010 je sodeloval na ribniškem sejmu. Delal je modelčke za puter. Ročno. Prva leta in še nekaj let po osamosvojitvi so se okrog njega zgrinjale množice radovednežev, češ, tale nekaj dela, poglejmo kaj in kako dela. Proti koncu so se ljudje obračali stran od njega, češ, tale nekaj dela, pojdimo stran, delo smrdi.

Pri 40+ nisi več mlad, mislil sem predvsem mlajše generacije. Res je, da se še najdejo taki, ki delajo, jih je pa zelo malo. Vsaj tako je v naših krajih.

Jaz bom rekel tako. Star sem na polovici med 30 in 40. Za okolico sem čudak. Nihče zkje ne obdeluje več. Ko sem bil majhen fantič smo v zbiralnico vozili mleko s skoraj 20 kmetij. Danes sva se dva. Gledava se. Kot iz tiste pesmi smolarja: kdo od naju ostal bo sam

Sva približno enakih let. Pri nas je stanje enako, prej je v vasi skoraj vsaka hiša imele krave in nosila mleko, je bila taka gužva, da si čakal na vrsto. Zdaj več sploh ni zbiralnice ker več nihče ne nosi mleka pa tudi živine je samo za vzorec. Tista dva, ki sta ostala, pa eden vozi dve vasi dalje v zbiralnico, eden pa ima svojo. Zemljo nas pa dela tudisamo še peščica, čez 10 let pa verjetno ostaneva samo dva ali trije. Kaj moreš eni smo nori.

btw: dobil obvestilo, da je cena svinjskega mesa v klavnicah napram lali padla za 5.59%. Kam to gre? Pa prašičji minister (Židan) se tudi nič ne oglaša, za Polaniča je svoje naredil oz. dela, za ostale ga pa ne briga. Temu gobezdalu bi kmetje že zdavnaj morali zabiti čevelj v guzico.

Jah združevat se je treba. Hiter primer: 8 hobi kmetov,1-3 hlevi, dela se izmensko, oziroma se naloge razdeli. Bi rekel 1 hlev, ampak potem zgubiš na prilagodljivosti.
Poleti so krave na paši skupaj, oziroma primerno oblikujete črede. Vsekakor nima smisla, da ima vsaka krava svoj hlev.
Problem je zagotovo se dogovorit kaj takega, najti ljudi, ki si zaupajo. Je pa prednost tudi v temu, da ne rabi biti vsak za vse, nekdo je več v hlevu, drugi je bolj strojnik, tretji se gre predelavo. Z eno besedo: utopija

Utopija, ja ta tvoja ideja je utopija. V današnjem času vsak samo gleda kako bi koga nategnil. Večino ljudi žene pohlep, nevoščljivost, ... Če si kupiš kakšen stroj si takoj na tapeti, nihče pa ne vidi da cele dneve garaš kot govedo. Da bi jih nekaj sodelovalo, to ne gre, že v žlahti se ne marajo. Malo najdeš takih, da bi to funkcioniralo.

Glede na to, da spadam pod mlado generacijo, bom še sam pristavil svoj piskrček/poglede na to stvar. Marsikomu delo smrdi, ker ni nekega plačila zato ali pa so sami pogoji pri delu naporni. Poleti sem delal v lokalnem podjetju, ki proizvaja avtomobilske luči na oddelku brizganja plastike. Ravno v času vročinskega vala med julijem in avgustom, temperatura v hali kar konkretna. Pa mi ni bilo težko,niti ni bilo delo ne vem kako fizično naporno, bolj kot to je bilo potrebno pozorno gledat. Videl vse sorte ljudi. Od teh, ki so mislili, da bo dobil plačo vnaprej, od tega, da je nevem kolikokrat prevroče. Srečal od moje generacije, do generacije, ki je podobne starosti kot moji starši. Pa se tudi med slednjimi našla gospa, ki se je vseskozi pritoževala, najbolj pa mi je ostala v spominu njena izjava med nočno izmeno, ko me je vprašala kako lahko grem sredi noči (bilo je okoli enih zjutraj) na malico in jem, ona pa je tiste pol ure sedela v kadilnici in kadila. Komentarje sem takrat raje zadržal zase. Vseskozi sem imel v mislih, da raje prenesem vročino kot pa mraz v kakšnem mesno predelovalnem obratu, kot ga je moja stara mama. Niti mi ni bilo do pritoževanja kako slabo je, konec koncev ravno slabo niso plačali dela. Ravno s tem ciljem sem šel tja, da nekaj zaslužim, nekaj sem dal nastran, nekaj porabil za svoje želje, ki sem jih takrat imel. Ker se mi je uspelo prikazati v dobri luči, so mi za letos odobrili 10 tedensko prakso v tem podjetju. Pa če bo možnost, bom zopet delal pri njih čez poletje preko študentskega servisa (napotnice). Pa naj bo na delovnem mestu, kjer bom opravljal prakso ali pa spet za trakom pri brizgalnem stroju. Pa zopet imam želje, kaj bom kupil s tem denarjem. Tudi doma rad pomagam res, da mi naprimer kakšno delo ni tako všeč kot katero drugo, ampak ga naredim. Kmetijstvo me veseli, letos bom probal s pridelavo buč za olje, drugo leto s čim drugim. Mika me prašičereja, rad bi probal s predelavo mesa v kakšne izdelke kot so dostopni v tujini, kaj neobičajnega. Pa da vidim na čem stvar stoji, če se bo stvar prodajala. Je pa veliko odvisno od tega koliko časa bom imel po koncu študija in kakšne bodo razmere nasploh.
Prednost Slovenije ne vidim v mega proizvodnji ampak v bolj butični, ki da poudarek na kakovost. Vsak pridela in predela nekaj svojega in se tako ustvari neka zaokrožena ponudba na celotni državni ravni. Tudi izpad nekega manjšega pridelovalca je lažje nadomestiti, kot pa nekega velikega. Slovenski kmetje smo se zmožni povezati, dober primer tega je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Potreben je samo premik v glavi, da če bo imel sosed, kolega še nekaj od tega, da nas nebo to pobralo ampak naredilo močnejše.

...

Nazadnje urejal/a gran 11 Sep 2023 21:52; skupaj popravljeno 5 krat

Nazadnje urejal/a sjanko 06 Mar 2018 22:02; skupaj popravljeno 1 krat