Bom šel lepo po vrsti:
-peč na sistem "bider" sicer dela, vendar bom kar lepo povedal, da ni ravno tako dobra, njen izkoristek je nižji zaradi samega sistema delovanja, ne vem kaj pa bi bilo, če bi meril dimne pline (v nekaterih državah je to nujno, zato rabijo "fansi" zaslon in pa lamda sondo)
-lesni prah (ne hoblanje) je ravno tako eksploziven kot smodnik, zato imajo filtri za lesni prah protieksplozijski sistem
-kurilna vrednost 1 tone lesa z vlago 50% ima 800 kWh, z vlažnostjo 10% pa 4800 kWh, kolikšna je razlika si lahko izračuna vsak sam
-poglejmo koliko lesa rabimo za proizvodnjo ene tone peletov - z vlažnostjo 50% 2200 kg (1000 kg za pelete in 225 kg za sušenje sekancev, 975 kg pa je vode)
-za proizvodnjo peletov je potreben material z vlažnostjo 11% in maksimalnim premerom 4 mm, med samim postopkom stiskanja pride do temperature 110 stopinj, kar povzroči da se izloči škrob v lesu, na peletih pa nastane kot nekakšen film, kot bi jih polakiral, za samo trdnost pa je pomembno, da se jih čim hitreje ohladi na sobno temperaturo, po tem postopku imajo peleti cca 8% vlage
-če je material bolj vlažen, ga je potrebno najprej posušiti, za kar so idealni sekanci dimenzije 20x20x4 mm, še posebno v bobenskih sušilnicah, kjer gre transport vakumsko (jih vleče zrak), vendar je tudi v tračnih prepihovanje in bi potegnilo vse drobne delce ko bi bili suhi ven iz procesa proizvodnje, zato se les drobi najprej v sekance, nato pa se jih refinira v prah
-za proizvodnjo 1,5 tone peletov na uro mora lavfati postrojenje, ki ima instalirano priključno moč na elektriko cca 450 kWe v hali z vsaj 600 m2 površine
-in moje trditve niso pobrane z googla |
