Jaz sam uporabljam sistem nanašanja FFS, ki je podoben nanašanju biocidov, zato me ne moti ali gre za traktorsko škropilnico, ali za motorno nahrbtno škropilnico ali ročno tlačno pršilko.

Drugače pa se škropivo shranjuje po navodilih proizvajalca (ne boš falil, če jo hraniš v originalni embalaži, v temnem, suhem in sorazmerno hladnem prostoru - najboljše pod ključem, da ne pridejo zraven nepoklicane ročice). Pripravljena delovna raztopina pa se ne skladišči. Zato moraš pripraviti toliko, kot rabiš na določeni površini in poznati porabo aparata na določeno površino.

Lep pozdrav!

V kmečkem glasu je napisano nekaj na to temo.

pripravljena škropilna brozga se lahko shrani največ 2 dni.
seveda jo je pa najbolje pripraviti ravno toliko da se vsa porabi naenkrat.

ker je bilo nekaj govora tudi o biocidih, me zanima če ima kdo kako izkušnjo z biološkim zatiranjem koloradskih horščev (razen seveda ročno pobiranje). zanima me če kakšna bio zadeva rasnično deluje proti njim?

Miro je napisal/a:

ker je bilo nekaj govora tudi o biocidih, me zanima če ima kdo kako izkušnjo z biološkim zatiranjem koloradskih horščev (razen seveda ročno pobiranje). zanima me če kakšna bio zadeva rasnično deluje proti njim?

Kontaktiraj Zupančič Mitjo, KGZS zavod Celje, ki se ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Na enem predavanju je v pogovoru omenil da so ekološka sredstva za zatiranje koloradskega hrošča bila uspešna ko so jih testirali, kaj več pa ne vem. Pokliči, pa bo vse povedal.

Miro, biocidi so bili omenjeni v konteksu ravnanja z nevarnimi snovmi, saj imajo praviloma oznake T ali T+. Fitofarmacevska sredstva pa teh oznak ne smejo imeti, paradoks pa je v tem, da po obstoječi zakonodaji ne morem pridobiti na podlagi dobljene licence za opravljanje in ravnanje z biocidi tudi potrdila o znanju z FFS (kar je glede na to, da sem usposobljen za ravnanje z snovmi, ki imajo oznako T ali T+, skoraj absurd).

To za kaj pa se ti zanimaš pa so biološka sredstva, ne biocidi. Se pa uporabljajo v ekološkem kmetovanju, kar nekaj si jih poglej na spodnjih linkih:

http://www.pesticidi.net/ekoloskojezdravo/ekolosko_kmetovanje.asp

http://www.metrob.si/

nekaj imaš tudi na tem linku:

http://www.karsia.si/html/dom.php

zaenkrat imaš kar nekaj čtiva.

Lep pozdrav!

Paradižnik sem šprical z Ridomilom gold, ki je proti plesni, plesen mi paradižnik ne napada, je pa to škropilo menda samo proti plesni.
Imam malo težavo z rjo, rja je tudi na zgodnjem krompirju.


Katero kemijsko škropilo je proti rji za paradižnik?

Mogoče tole:
http://www.unichem.si/?tpl=produkt&pid=1493

Gazda09, daj si poglej linke v mojem prejšnjem postu ali pa v Googlu vpiši krompirjeva plesen ali varstvo krompirja, pa ti bo izpisalo strani, kjer boš ja kaj našel na to temo.

Lep pozdrav!

V juniju sem bila z društvom biodinamikov v Italiji. Ogledali smo si biodinamično posestvo La collina. 75 ha zelenjave in 30 zaposlenih in nič FFS!!! Da niso rastline zbolele, je imel kmet veliko pod plastenjaki (paradižnik, papriko, bučke...) na prostem je imel žita, fižol, baziliko, čebulo, peteršilj, šparglje, eno zelo odporno vrsto trte... Kolobarjenje. Gnojenje le s hlevskim gnojem, ki ga je nekaj sam pridelal (prašiči- reja na nastilu z izhodom) večino pa kupil. Za odpornost rastlin uporablja biodinamične pripravke (ima dva velika mešalca) in sodeluje s kmetijsko fakulteto v Bologni v poskusih z biodinamičnimi pripravki. Pluga ne uporablja (škodi deževnikom), ampak en kup različnih podrahljalnikov in plitkih frez. Za okopavanje je sam priredil traktor, delajo tudi na roke, uporabljajo zastirke. Če so zaradi plevela pridelki (čebula) manjši, se ne sekira, ker mu je pomembna kvaliteta ne pa velikost. Vse kar pridela proda v trgovini na dvorišču (cene vsaj 1x višje kot pri nas: krompir 2,5 EUR/kg,...) in s kamiončki (dva sem videla) razvaža do strank. Ker živi blizu večjega mesta, se da. Na kmetiji ima tudi napis, da kdor kupuje pri njem, skrbi za čisto pitno vodo (Padska nižina - podtalnica). Večjega traktorja od 85 KM nisem videla, kajti v biodinamiki je pomembno, da se zemlje ne pešta preveč - pomembno za deževnike. Tudi če so mu rastline propadle zaradi bolezni, se ni preveč sekiral, ker tisto kar pridela ima visoko ceno. Meddrugim tudi prodaja prašičje salame (29 EUR/kg) ter peče kruh iz lastnega žita in predeluje paradižnike.... Ogromno kolobari s fižolom in ostalimi metuljnicami, ker dušikovih gnojil ne sme uporabljati. Torej se brez FFS da. Še posebno, če so solidne cene. In kmetijska politika je na njegovi strani. Čisto vsi smo se strinjali, da če bi pri nas odprli takšno trgovino, bi jo naši inšpektorji tudi takoj zaprli. Trgovina je velik preprost zaprt montažen nadstrešek ob hiši, v katerem prodajajo od svežega mesa, biočistil do zelenjave in kruha....

Ali bi Vi uporabljali FFS, če bi dosegali ceno za pšenico npr. 1 EUR/kg, ali za krompir 2 EUR/kg ali za fižol 10 EUR/kg, za šopek špargljev 7,2 EUR...?

Ob biodinamiki bi potem lahko z kravami oral Brez zamere ampak malo za šalo malo zares....in 30 ljudi zaposlenih? kaj misliš @ cika da delajo večino časa?

...30 zaposlenih...
...cene 1x višje kot pri nas...
...živi blizu večjega mesta...
...naši inšpektorji takoj zaprli...

Na podlagi tega je zadnje vprašanje samo še retorično...