Dany je napisal/a:

Men je zadnč bla dana ideja da nej po pšenici posejem gorjušico.Ampak rad bi vido kolk koristi bo naredla v dveh mesecih.Da bo ona zdej čudežno organske mase naredla pa razrahljala zemljo so zgodbice.Moj glavni cilj je v jesen zorat zemljo,pol pa gre v akcijo najbolši stroj-narava.Bi blo zanimivo da bi nam ble postrežene v letošnji sezoni kake slikce recimo iz dolenjske pa gorenjske,pa da vidmo mi zdej kak se to obdeluje pa kako bojo napredoval pridelki.Pa ka zdej če je podprt ta ukrep v kokopu,a mogoč to pomen da je zdej svet.KOlk je men znano b ore mal užitnih ukrepov. Tak da pričakujem slike ,ne pa sam povezave do nekih tujih web strani.

Ne prakticiram zastirke, zeleni podor včasih.
KAj bi rad videl na slikah, trenutno je zaorano za koruzo slab mesec in plitvo obdelano s frezo
Zaradi precej nagiba in neoptimalnih strojev skušam površine plitvo preorati vsaj kak mesec pred setvijo za koruzo.LAhko pa ti slikam ječmen, pšenico kjer se lepo bohoti mrtva korpiva in plavica, oves ki je malo manj zapleveljen, lucerno z dvema kličnima listoma med pozno jesensko ozelenitvijo.
Priznam pa da nimam arhiva, včasih mi je žal. Bom probal letos kaj poslikat vsaj s telefonom.
Ker je organske snovi v tleh po analizi nad 4% večinoma, ozelenitve ponavadi kosim, popasem.

po ovsu imam namen plitvo obdelat s predsetvenikom in ajda
po ječmenu sončnice ajda mogoče še sudanska zraven in malo kasneje setev rdeče detelje in krmne ogrščice skupaj s česanjem posevka


Sedaj mi naj nekdo še pove kako najlažje naložim slike.



proba slike dveh rezultatov analiz.





Nazadnje urejal/a sebo 06 Apr 2015 19:51; skupaj popravljeno 2 krat

Simon MS je napisal/a:

V kmetijstvu je tako da nesmeš gledat na nekih 20eur dodatnih stroškov, nevem zaradi recimo enga dodatnega prehoda ipd. ker pozneje se lahko izkaže da si zaradi tega popušil 30% pridelka (slab vznik, zapleveljenost,..). Kmet mora narediti vse, da bo posevek imel optimalne rastne pogoje. Ker to je funkcija kmeta-pridelava hrane, pa ne samo funkcija, tudi veselje je včasih nekaj vredno. Kdor pa ne dela drugo kot računa z vsem kot nebodigatreba strošek in ga pač ne zanima kaj bo zrastlo takšen pa dela samo za subvencije to pa mislim da gre večini v nos.

Noben po moje ne gleda na 20 eur ali uro več ali manj.Kmetje smo povečini hazarderji in karte deli narava. Tvoja naloga je le da čimbolj unovčiš dobre in preživiš s slabimi.

Sebo, žal se na slikah nič ne vidi.

Blo je slikano s spletno kamero, od zgoraj navzdol so ph. , organska snov, fosfor, kalij.

Bom probal še s telefonom- enkrat.

Simon MS je napisal/a:

V kmetijstvu je tako da nesmeš gledat na nekih 20eur dodatnih stroškov, nevem zaradi recimo enga dodatnega prehoda ipd. ker pozneje se lahko izkaže da si zaradi tega popušil 30% pridelka (slab vznik, zapleveljenost,..). Kmet mora narediti vse, da bo posevek imel optimalne rastne pogoje. Ker to je funkcija kmeta-pridelava hrane, pa ne samo funkcija, tudi veselje je včasih nekaj vredno. Kdor pa ne dela drugo kot računa z vsem kot nebodigatreba strošek in ga pač ne zanima kaj bo zrastlo takšen pa dela samo za subvencije to pa mislim da gre večini v nos.

Ja Simon to precej drži,ampak ,te polemike so lahko tudi napredek glede problemov ,kateri se pojavljajo.Misliti pa moraš na svoje rastne pogoje ,ker ti navsenazadnje dodatnih mogoče samo 20 €/ha,lahko pomeni dodatnih 1500€izgube ,ko se stvari ne iztečejo po planu.Slab vznik,in zaplevevlenost,se lahko pojavita v vseh možnih obdelavah,ravno tako so v vseh obdelavah to rešljiv problem.Huje pa je ko naravi nastopi sicer z mogočimi danostmi,vendar smo nepripravljeni,pridelek pa vzame v celoti.Veselja pa ni mogoče oporekati nekomu ,ki pač ne orje in s polovičnimi subvencijami skuša ostati nad vodo,v ekstremnih pogojih.

Analizi sta vredu ni kaj še posebej pH

Analizi sta stari 10 in 7 let- gre za domači njivi



Travniki so bili mnogo slabši nizek ph 5, k in p v b razredu.

Potlej pridejo pa še površine, ki sem jih najemal te pa so v A. Vzorčil jih bom naslednje leto pa da vidim, če se je kaj spremenilo- veliko ne pričakujem. Gnojim le s cca 100-200 kg npk 3*15 in 20 m3 gnojevke/ha ter apnenje cca 200-300 kg /ha

Domačih parcel zadnjih pet let nisem dajal v analizo. Letos še čakam rezultate.

Od teh analiz sem spremenil način gnojenja na skoraj brez mineralnega- po občutku (plevelih),mislim da se bo ph znižal.

So pa vse to majhne parcele 30ar do 1 ha.

Dober ph pripisujem plitvim tlom in apnenčasti podlagi in manj prudarnemu kmetovanju.

Po izkušnjah rabiš vsaj 5-10 let da spraviš površine v neko normalo, vsaj z mojim načinom, brez nekega meliorativnega gnojenja.

Nazadnje urejal/a sebo 07 Apr 2015 19:57; skupaj popravljeno 1 krat

@sebo: poslal sem ti ZS.

A ni za to debatiranje primernega mesta v temi POLJEDELSTVO?!

slike

evo, da ne bo hude krvi.

Matko imaš na ZS

njiva v najemu 3 leta pred analizo. Tako visokih vrednosti nisem pričakoval. srednje težka, plitva tla. Ponovno pride na vrsto jeseni oz. spomladi