Ja glede zinanjosti niso res skoraj nič naredli, sam je pa motor zato boljši

Mislim da je to ene vrste reklama zato .......
Za agrofarma že niso točni podatki pri testu oziroma so test naredili ko je imel še motor ki ni bi elektronsko voden, Zato poraba nekoliko večja

Če je že reklama, je reklama za vsako znamko, ki je pri testu sodelovala, ne samo za NH. Pri vsakem testiranem traktorju so bili poleg bolj ali manj subjektivnih opažanj navedeni tudi rezultati testiranj pri ART Tänikon. Tam vsako leto testirajo kar nekaj traktorjev in so ena izmed redkih testnih postaj (ali pa trenutno celo edini), kjer v izpuhu preverjajo vsebnosti ogljikovodikov (HC), dušikovih oksidov (NOx) in ogljikovega monoksida (CO). Če te vrednosti ne presegajo trenutno veljavnih emisijskih norm, je to tudi potrditev, da je motor traktorja tak kot v prosti prodaji (torej da tovarniške nastavitve za test niso ''prilagojene'').

Podatki glede agrofarma so točni. Agrofarm 410 je bil na tem testu tak, kot je še zdaj - z mehansko regulacijo delovanja motorja. Elektronsko krmiljene motorje ima samo dražja verzija Agrofarma (Profiline ali TTV). Testirali so tudi to verzijo, 430 TTV, rezultat pa ni bil bistveno drugačen (311g/kWh, pri navadnem 410 pa 338g/kWh).

Zelo podoben traktor kot v tem primeru (T5060) je pred dobrima dvema letoma na Top-agrar primerjalnem testu presenetil z nadpovprečno zmogljivim in hkrati nadpovprečno varčnim motorjem. Kljub enostavni mehanski regulaciji motorja je dosegel zelo nizko porabo, varčnejši je bil samo fendt 310, ki pa je že imel elektronsko regulacijo motorja s common-rail dovodom goriva.

Tudi v seriji T6000 so 4,5l motorji s common railom so med najboljšimi v razredu. Pri Top agrar testu iz leta 2009 je ta motor dosegel najnižjo porabo, dosegel najvišjo moč na kardanu in največjo dodatno moč (EPM).


Zelo podobno se je tri leta pred tem odrezal skoraj enak 4,5l motor v Steyr Profiju 4115 pri Landwirtovem primerjalnem testu, kjer je prav tako dosegel najnižjo porabo pri najboljših zmogljivostih.
http://www.disketa.si/media/uploads/2012-03/0163fa261bd69c6c1c6e301b99698414.pdf

Tudi v tem poročilu z 2300-urnega Profijevega testa NH T7030 je motor prav tako izpostavljen kot nadpovprečen:
http://www.disketa.si/media/uploads/2011-12/48513a0c525bdb474f7eda98b51c09f7.pdf

Šestvaljni motorji v seriji T7 in še prej T7000 so pri testu DLG Power-mix prav tako dosegli ene izmed najboljših vrednosti pri specifični porabi.
http://www.dlg-test.de/pbdocs/traktoren/NewHolland-T7070.pdf
http://www.dlg-test.de/pbdocs/traktoren/NewHolland_T7270.pdf

Iz vseh teh primerov, lahko bi jih navedel še več, je razvidno, da vrednosti, ki so bile izmerjene pri ART Tänikon za Landwirtov primerjalni test, niso naključje ali ''reklama'' za določeno znamko.

Pred kratkim so pri Top Agrar opravili primerjalni test traktorjev z brezstopenjskimi menjalniki v razredu okoli 200KM.
Testirali so pet traktorjev: Fendt 724 Vario, John Deere 6 210 R (DirectDrive z mehanskim prenosom in dvojno sklopko in brezstopenjski AutoPowr), Massey Ferguson 7624 DynaVT, New Holland T 7.270 AutoCommand in Valtra T 203 Direct.
Claas in Deutz Fahr v času testiranja nista imela razpoložljivih traktorjev z motorji, ki izpolnjujejo emisijsko normo stopnje 3b/Tier IV. Za vse traktorje so meritve opravili na testnem centru DLG. Pri meritvah porabe se je pokazalo, da so razlike med traktorji s sistemom SCR in JD 6210R (s povratnim vodenjem izpušnih plinov, katalizatorjem in filtrom sajastih delcev) relativno majhne, če upoštevamo tudi porabo tekočine AdBlue.

Motorji (meritve zmogljivosti na kardanski gredi):
- največja moč brez funkcije Boost: največ 230KM pri 724, 227KM pri T7, najmanj pa pri T203 183KM. Specifična poraba pri tem je 223g/kWh pri 724, 225g/kWh pri T7, 241 g/kWh pri 6210R, 256 g/kWh pri T203. Z upoštevanjem porabe AdBlue (1g AdBlue ≈ 1/3g nafte) to pri 724 pomeni 229 g/kWh, pri T7 pa 232 g/kWh, kar je 5 oz. 4% manj kot pri 6210R brez SCR(pri tem je treba prišteti še ca. 1 g/kWh za regeneracijo filtra sajastih delcev).
- največja moč s funkcijo Boost:(ni na voljo pri 724 in MF 7624) Boost pri transportu in delu s kardansko gredjo poveča moč motorja. Pri 6210R to pomeni 14KM, pri T203 12KM, pri T7 pa 18KM. Pri slednjih dveh se v tem primeru tudi zmanjša specifična poraba. FPT motor pri T7 tako pri 1700vrt./min doseže največjo moč na kardanski gredi med primerjanimi traktorji (245KM) in najnižjo izmerjeno specifično porabo na testu (219 g/kWh, oz. 225 g/kWh vključno z AdBlue).
- območje konstantne moči je bilo v povprečju pri 31% (največ pri T7 - 36%). T7 doseže tudi največji navor 1053Nm z Boostom, sledi mu 724 s 1039Nm.

- Menjalniki:
pri traktorjih je bila izmerjena max. vlečna moč, pri čemer Boost ni bil vklopljen. Max. vlečna moč je v povprečju znašala 183KM, pri čemer največ moči na kolesa prenese AutoCommand (brezstopenjski hidromehanski z dvojno sklopko) pri T7 (196KM), sledita mu DirectDrive (mehanski prenos z dvojno sklopko) pri 6210R (191KM) in Vario (brezstopenjski hidromehanski) pri 724 (187KM).
Precejšnje razlike med menjalniki so se pokazale v specifični porabi in s tem v učinkovitosti. Najnižja specifična poraba pri max. vlečni moči je bila izmerjena pri T7 (253 g/kWh), medtem ko je povprečje izmerjenih vrednosti 268g/kWh, oz. 6% višje. Zanimivo je, da sta MF in Valtra dosegla zelo podobna rezultata (280 in 281g/kWh). V osnovi imata sicer enake motorje (Agco Sisu power), ampak povsem različna menjalnika (Fendtov Vario pri MF-u in Valtrin Direct pri T203).
Dobro se je odrezal tudi JD-jev DirectDrive, ki je z 262g/kWh za 2% varčnejši od povprečja. Če upoštevamo še porabo AdBlue, je spec.poraba pri T7 261g/kWh. To je praktično enako kot pri JD 6210R DirectDrive(262g/kWh), ki pa mu motorne moči za razliko od T7 AC kljub vsemu ne uspeva prenašati brez prekinitev. Torej podobno kot pri primerjevi SCR ali brez, pri DirectDrive povsem mehanski prenos v primerjavi z brezstopenjskimi menjalniki ne pomeni bistvene prednosti v učinkovitosti.Tako je bilo tudi pri praktičnem delu testa (delo z rahljalnikom-gruberjem): oba menjalnika (AC pri T7 in DD pri 6R) sta porabila točno 37 l/h.

-hidravlika: tudi tu je bil T7 na vrhu. Z 9,3t dvižne sile po celotni višini dviga je bil nekaj več kot 1t nad povprečjem (8,4t). Pri T7 je bil izmerjen tudi največji pretok na enem hidr.ventilu (140l/min).

-transport (meritve pri transportu 26t cisterne na razdalji pribl.100km):
skupna teža posameznega traktorja in cisterne je znašala od 34t pri 724 do 34,7t pri T7. V povprečju je poraba znašala 65,6L na 100km, oz. 63,7L pri T7, 63,9L pri 6R DD, 66,4L pri 724, 66,7 pri MF 7624 in 67,2 l pri T203.
Povprečna hitrost traktorjev je bila 36,5km/h, oz. največ 37,7km/h pri 724 in 37,1km/h pri T7, ki je bil s povprečno 30,3km/h najhitrejši na vzponih (verjetno zaradi Boosta).


http://www.disketa.si/media/uploads/2013-02/ef5ad074b62c1490cf90509fac0eb0e8.pdf

Pred kratkim sem imel možnost testirati novo serijo T4LP v hmeljarski izvedbi. Traktor je po eni strani alternativa dimenzijsko precej večji standardni seriji T4, po drugi pa specialni seriji T4F, ki ji je sicer tudi zelo podobna (najbolj opazna razlika je v širših oseh).

V tem času je traktor delal s predsetvenikom, mulčerjem tehnos MU 220 LW, rahljačem Pöttinger Synkro 2520 in opravil nekaj malega transporta.
Moja opažanja po nekaj opravljenih urah s traktorjem:

-traktor je tudi brez super steer-a zelo okreten, hkrati pa je medosna razdalja še vedno dovolj dolga, da je miren pri cestni vožnji (bolj miren kot npr. krajši T4020). K temu zagotovo prispevajo tudi dovolj velike gume (300/70R20 in 420/70R30).

- motor (106KM in 425Nm) je pričakovano nadpovprečen na celi črti. Sicer po mojih (približnih) meritvah porabi nekaj več kot T4050 (97KM in 404Nm), ampak je zato za stopnjo bolj zmogljiv. Tudi odziven je že takoj po zagonu, še ko je motor hladen, medtem ko T4020 in T4050 rabita nekaj minut, da se ''zbudita''.

- menjalnik je deloval brez težav in je enak kot pri našem T4050 (PowerShift, PowerShuttle, PowerClutch). Tudi delovanje sklopke je skoraj enako kot pri našem: večino časa jo je možno zelo dobro dozirati, včasih pa se zgodi, da začne prijemati zelo na koncu hoda, zaradi česar jo je težje optimalno dozirati. To bi se še dalo odpraviti s kalibriranjem. Se pa da na to privaditi in na to reagirati. Seveda je možno smer spreminjati brez sklopke, v tem primeru je spreminjanje smeri zelo zvezno tako pri testiranem T4.105, kot pri našem T4050. Senzor v sedežu je bil malo preobčutljiv – velikokrat ni zaznal, da je sedež že obremenjen, zaradi česar traktorju ne pusti speljati.

- hidravlika: max. pretok 64l/min in 2600kg dvižne sile je več kot dovolj, tudi naš Synkro 2520 (težak je dobro tono, na ročici skoraj 3m je še 300kg težak valjar) ni nobena težava za ta traktor, samo temu primerno bi moral biti obtežen spredaj. NH EHR je zelo enostaven za upravljanje, sploh ko se enkrat navadiš na ta sistem in je še vedno daleč boljši in bolj natančen kot vsaka mehanska regulacija hidravlike. Hidr.roke so celo debelejše kot pri T4000 D. Manjka mu samo še kakšen enostavnejši sistem za nastavitev hidr.rok, kot npr. pri T4000D. Pri T4LP se da tudi bolj natančno dozirati hidr. ventile.

- kabina: pri tej dimenzijah in menjalniku bi verjetno težko postorili še kaj več (mogoče bi lahko samo prestavili ročico za vklop kardana na desno konzolo kot pri T4000D, to bi bila precejšnja izboljšava). Stranske obloge so še vedno nadpovprečne za ta razred traktorjev. Moram sicer priznati, da je npr.8 ur še lažje zdržati v kabini T4000 D, lažji je vstop, možno je namontirati veliko širši in s tem boljši sedež. Ampak vseeno mislim, da ima bolj ali manj vse, kar mora imeti za resno delo v sadovnjaku/hmeljišču. Mene ozka kabina ne moti, rahlo večji hrup zaradi izpuha pod kabino tudi ne. Hrup je sicer dobro zadušen. Zračenje, ogrevanje in klima, kot pri bolj ali manj vseh NH traktorjih te velikosti, delujejo več kot zadovoljivo in zanesljivo v vsakršnih razmerah. Traktor je imel kabino verzije BlueCab, kar pomeni, da se pri zračenju ustvarja več nadtlaka (v kabino tako vstopa manj prahu) in ima ogljene filtre, ki prečistijo vstopni zrak.
Namesto tovarniškega sedeža se lahko namesti Grammer compacto comfort.

Mislim, da ima T4LP vse, kar mora traktor tega razredi imeti in mislim, da bo sploh hmeljarjem zanimiv bolj kot T4F, ker ima standardno prednjo os, skupna širina pa je točno taka kot mora biti (po mojih meritvah točno 170cm). Zanimiv bo seveda tudi vsem tistim, ki rabijo bolj kompakten traktor kot je T4. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da ima ta serija še motorje po emisijski normi Tier 3/euro 3a, torej nimajo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov ( dizelskega oksidacijskega katalizatorja, filtra sajastih delcev, ali SCR), kar pomeni enostavnejše in cenejše vzdrževanje kot pri novejših motorjih.

super opis

Pohvalno. Kakšno mnenje o park lock-u? Verjetno dobrodošla zadeva, dodatna varnost. Imaš morda kakšno fotografijo vklopa za kardan? Za izbiro hidrosti kardana je ročica pod volanom. Koliko ur pa imate na T4050?

Dobro da imamo New holland TD se fajn potrudi in malo opiše realne občutke ki niso servirani iz strani itrota... zgleda dobro ampak še vedno mi deluje boljše tvoj 4050 nekako bolj primeren za poljedelca...

Lep Pozdrav

Hvala vsem.

Dejstvo je, da noben traktor ni popoln, ni vsak traktor za vsakogar in vsak ima svoje pomanjkljivosti in prednosti. Vsak se mora sam odločiti ali je skupen ''paket'' vsega v zvezi s traktorjem sprejemljiv ali ne.
Naš T4050 je seveda bolj ''poljedelski'' kot T4LP, ampak ta je drugačen traktor, ki ima svoje prednosti. Podobno bi naš T4050 izgledal kot igrača že proti T5. Ampak T4050 ima kljub temu prednosti, ki jih traktor velikosti T5 enostavno ne more imeti. In kot rečeno: s pravo sprednjo obtežitvijo bi T4.105 LP lahko delal tudi s takih rahljačem kot je Synkro. Moči je vsekakor vrh glave dovolj, dvižne sile pa tudi.

Park-lock verjetno lahko komu v hribovitih področjih pride zelo prav. Nam, ki smo bolj v ravnini pa bolj malo, ker traktor še vseeno piska, če ne zategneš ročne. Pa še nekaj dragocenega prostora zavzema v kabini. Kdor tega ne rabi nujno, je bolje, da ta denar porabi za kakšno drugo opremo.

Slika notranjosti kabine:

Dober opis in dobro testiranje

Za poljedelci ni najbolj primeren samo s tega razloga, ker kmetje nimajo občutka pa obešujejo vse kar je za te moči primerno in ne za sam traktor. Je pa vrhunski za hmeljarje in za sadjarce. Glede preteklih serij ni kritik sedanja serija pa je nekoliko dodelana tako da mislim da še zna biti najpriljubnejši med uporabniki.