roCkY je napisal/a:

Če boš samo papirja napisal je OK. Če se ti s tem podere komplet zasnova, ki lepo teče že daljše obdobje in imaš nenazadnje tudi kak dodaten certifikat kakovosti ni šans, da pobiraš subvencije vkolikor se hočeš it proizvodnjo. Sam se gladko odpovedujem subvenciji za zelenjavo. Presečni termini z zahtevano pokritostjo in razmaki med kulturami so taki, da se ne izidejo. Če bomo preživili bomo pa čez nekaj let videli. Ali pa bi se moral predlani obrniti po vetru? Se bojim, da bodo še nekatere sveže zelenjadnice izginile iz ponudbe oz. se bo terminsko ponudba krepko skaršala v določenih terminih pa bodo še večji viški. Povsem nepremišljenin ukrep. Nenazadnje se tudi vidi koliko površin se je prijavilo. Skoraj nihče pa se ne v vpraša zakaj, še manj se kaj spremeni.

Tu je pač treba lobirat, da se spremenijo zahteve. Letos so malo popustili pri plodovkah.


Verjamem pa da se kontrolorji držijo napisanih pravil kot plota in je včasih bolje ne poddat kakega zahtevka.

Boris CE je napisal/a:

Dokler bo tak ja,da dobiš dnar če kej pridelaš al pa ne ti verjamem da ti ostane za dopust.Če pa hočeš kej ustvarit pa kak stroj zamenjat,je pa to manj kot mešanje dreka.Dejte se vi gospodje prijavit ko kmetje,plačajte prispevke in repromaterial pa prodajite mlek po 20c,pa meso po 3 e pa vse ostale položnce plačite pol se pa oglaste.Iz tega razloga je pa v slo propadlo v 15 letih samo 20 % kmetij,v ital. pa madž. pa polovico.Pač smo navajeni delat,pa radi mamo zemljo,pa plače si ne obračunamo itd. Če pa ti rata enga kmeta pridnga ki ga mal strah za količino krme,naštimat da ti popuca je pa sploh zmaga,pol ti pa vse ostane. Pol pa lahk že greš na dva dopusta.

Zato morate kmetje lobirat za to, da so do določenega dela podpor upravičeni le kmetijski zavarovanci ali pa nad določenim zneskom.
Večjim podjetjem je to uspelo že sedaj .

Kmetje se po drugi strani morate zavedat,da ni le govedoreja kmetijstvo in da če se ti računica ne izide pač nehaš. Če ne boš ti bojo tisti,ki pridejo za tabo.

Če bi šel gledat po št.kmetijskih zavarovancev, jih je najbržprecej manj kot le 20% glede na 15 let nazaj

Boris CE je napisal/a:

Dokler bo tak ja,da dobiš dnar če kej pridelaš al pa ne ti verjamem da ti ostane za dopust.

V čem je problem? pokosim 7 ha, imam dve plemenski kobili in njun naraščaj. pri letu dni in dobrih 300 kg pač ni računica da prodam meso.
Imam živali, ki dosegajo precej več kot 3 eur na kg. Ampak zahtevajo svoj vložek denarja in predvsem časa. Divjega konj ne bo nihče kupil.
Res pa je da ne pridelujem hrane. no ja, saj jo tisti z nasadom gozdnega drevja ravno tako ne...
Od kmetije, ki je ostala v letu 1985 sem v petih letih investiral cca 15,000.
PS; ravno tako plačam vse položnice, ravno tako moram izpolnjevati vse zahteve, tako za 2, 5, 50 ali 400 GVŽ.
Saj sem lepo napisal da sem hobi kmet in pri veliki večini razpisov nit blizu ne pridem.
PS2, bolj se jaz bojim za krmo in obiram grmovje po bregovih.
PS3 dokler izpolnjujem zahteve ki so zame enake kot za nekoga s 100 ž, pričakujem da sem tretiran enako kot nekdo z 100 ž. Če bodo zahteve zame preveč, potem se verjetno subvencij ne bom šel. Ampak konje pa bom verjetno obdržal.
Povej mi, če ni bolj paradoks, da se konkretno pri konjih daje subvencijo za ohranjanje posavcev in shl, 80 % žrebet pa gre direkt pod nož. Potem to ni subvencija za ohranjanje pasme, pač pa subvencija za klavno živino.
Poleg tega je verjetno boljša računica, da dam vse skupaj v najem, za najemnino pa kupim seno. Ampak dokler imam voljo in cajt...

Nazadnje urejal/a Pezin 19 Apr 2017 13:37; skupaj popravljeno 1 krat

sebo je napisal/a:

roCkY je napisal/a: Če boš samo papirja napisal je OK. Če se ti s tem podere komplet zasnova, ki lepo teče že daljše obdobje in imaš nenazadnje tudi kak dodaten certifikat kakovosti ni šans, da pobiraš subvencije vkolikor se hočeš it proizvodnjo. Sam se gladko odpovedujem subvenciji za zelenjavo. Presečni termini z zahtevano pokritostjo in razmaki med kulturami so taki, da se ne izidejo. Če bomo preživili bomo pa čez nekaj let videli. Ali pa bi se moral predlani obrniti po vetru? Se bojim, da bodo še nekatere sveže zelenjadnice izginile iz ponudbe oz. se bo terminsko ponudba krepko skaršala v določenih terminih pa bodo še večji viški. Povsem nepremišljenin ukrep. Nenazadnje se tudi vidi koliko površin se je prijavilo. Skoraj nihče pa se ne v vpraša zakaj, še manj se kaj spremeni. Tu je pač treba lobirat, da se spremenijo zahteve. Letos so malo popustili pri plodovkah. Verjamem pa da se kontrolorji držijo napisanih pravil kot plota in je včasih bolje ne poddat kakega zahtevka.

Ja lobirat ne znamo. To se strinjam. Nas je nenazadnje le nekajkrat za prste 2 rok in malo zraven.Pa vsaka kmetija ima svoj sitem glede na lokalne pogoje.
Plodovke nisti niso tak hud problem. Prvi termin je bil neumnost. A niso hoteli nič slišat. Večji problem je rezana zelenjava, kjer vegetacija niha tudi za 30 dni. Potem faktor vremena za setve. Enostavno ne gre če hočeš določen artikel v nekaterih terminih.
Zadeve ni nihče premislil. Smo vprašali, ko smo zvedeli za pravila, če morda jejo 2* letno. Odgovora seveda ni bilo.
Špekulanti pa so zasedli sceno.

Pezin je napisal/a:

Boris CE je napisal/a: Dokler bo tak ja,da dobiš dnar če kej pridelaš al pa ne ti verjamem da ti ostane za dopust. V čem je problem? pokosim 7 ha, imam dve plemenski kobili in njun naraščaj. pri letu dni in dobrih 300 kg pač ni računica da prodam meso. Imam živali, ki dosegajo precej več kot 3 eur na kg. Ampak zahtevajo svoj vložek denarja in predvsem časa. Divjega konj ne bo nihče kupil. Res pa je da ne pridelujem hrane. no ja, saj jo tisti z nasadom gozdnega drevja ravno tako ne... Od kmetije, ki je ostala v letu 1985 sem v petih letih investiral cca 15,000. PS; ravno tako plačam vse položnice, ravno tako moram izpolnjevati vse zahteve, tako za 2, 5, 50 ali 400 GVŽ. Saj sem lepo napisal da sem hobi kmet in pri veliki večini razpisov nit blizu ne pridem. PS2, bolj se jaz bojim za krmo in obiram grmovje po bregovih. PS3 dokler izpolnjujem zahteve ki so zame enake kot za nekoga s 100 ž, pričakujem da sem tretiran enako kot nekdo z 100 ž. Če bodo zahteve zame preveč, potem se verjetno subvencij ne bom šel. Ampak konje pa bom verjetno obdržal. Povej mi, če ni bolj paradoks, da se konkretno pri konjih daje subvencijo za ohranjanje posavcev in shl, 80 % žrebet pa gre direkt pod nož. Potem to ni subvencija za ohranjanje pasme, pač pa subvencija za klavno živino. Poleg tega je verjetno boljša računica, da dam vse skupaj v najem, za najemnino pa kupim seno. Ampak dokler imam voljo in cajt...

Se ni nč narobe ,če maš ti sam 7ha.Ampak če tko gledamo s tega pa tud nis velik prehrano ne sebe ne drugih.Odg. se ti pa skriva v zadnjem stavku tko kot sm js reko,js osebno sm npr.zlo žalostn če vsako leto ne investiram vsaj 15 jurjov,pa to sploh nobeno šopirjenje z kakimi znamkami.
Skratka vsak po svoje ,sam ne trosit bedarij kak se vse splača tud za 100e po hektarju.Moje opažanje iz okolice,Največ bedarij,pa malih parcel pa ne vem kolk kultur pa delajo kmetje ki so na šihtu.On ma na računu vsak mesec plačo on se ne ukvarja z preživetjem ko mi ki si nikakor ne mormo prvošit nekga razmetavanja denarja.To se dobr vidl pred kratkim ko so vsi zasejaval tud 15 arske flike detelje in kasiral sub.Ko pa hočeš kej pridelat pa priredit je npr.pri kaki koruzi vložek proti 1000e po ha,pa dnar skopni prej ko si do zadruge pršo.

Kmečko zavarovanje ne more bit pogoj za kmetijske subvencije. Lahko imaš še tako veliko kmetijo, pa če ne znaš gospodarit boš imel konec leta izgubo. Lahko pa hodiš na šiht in popoldan nekaj zemlje obdelaš, pa imaš konec leta nekaj sto eur plusa. Če si dober gospodar!
Kmetijske subvencije bi morale biti vezane izključno na faktor končnega izplena kmetije. Bistvo bi moralo biti koliko hrane si pridelal in jo dal na trg, ne koliko površine si obdelal!
Ampak dokler kroji kmetijsko politiko jara gospoda, kmetje pa to mirno gledamo, bo pač tako.
Ko si omenil avtohtone pasme. Sem bil na nekem predavanju kjer so povedali koliko denarja je predvidenega za cike, koliko rejcev je vključenih, nihče pa ni omenil koliko se bo povečala čreda cik, v teh petih letih. Ker jih je verjetno sram povedat koliko denarja bo šlo v nič za ničen končni rezultat! Jaz sem seveda vesel tistega jurja vsako leto, vendar ljudje kot skupnost ne bodo imeli od tega nič!
Država in njen spriden uradniški lobi nima nikakve vizije kako dobit čim več zdrave, kvalitetne, poceni lokalne hrane!

Bravo pa to js govorim,ne pa da nekdo tumba kolk mu ostane subvencij a pridelal hrane ni pa nič.Pa če si pogledamo to razmerje pa vedno tko opevane traktorje in njihovo prevlko število,pa to je hujš ko da na vsaki kmetiji z 30-50 komadimi stojijo trije novi fendti.Glede cik je pa res stanje katastrofalno,ljudje kr neki redijo,da ne rečem kaj in pobirajo dnar na njihov račun,vse skup pa podobno nekim zahirancem.Vsaj kako leto nazaj je blo tako stanje,trenutno nit ne vem kolk je dnara v tem.

Pezin tebe se ne zadeva niti nitratna niti kaka druga direktiva katere pa moraš kot pridelovalec hrane izpolnjevat. Ob enem je še pavšalni dohodek tako nizko postavljen ， da si ob kakršnikoli vsaj malo resni pridelavi in dopolnilni dejavnosti primoran vodit računovodstvo. In potem je 100e po hektaru ravno za računovodjo če imaš 10ha. Pustimo pa ostale zahteve katere moraš izpolnjevat in niso zastonj.

Ja, saj najlažje je takim z travniki, pa mogoče s parom konj/koz ... Ko se pa greš poljedelstvo ali resno živinorejo - torej nekaj produciraš, pa se takoj začne birokracija, dodatni stroški, ... in ti osnovna subvencija ne znese.

Se strinjam s predhodniki, subvencije naj dobijo tisti ki nekaj producirajo in ki imajo parcele urejene/ustrezno vzdrževane/uporabljajo dobre kmetijske prakse, ne pa taki, ki delajo samo toliko, da pokasirajo, zemljo pa izčrpavajo.

Žal je tako, da produkcija pomeni onesnaževanje, manjša biotska pestrost, manj delovne sile
Eu pa ni glih na prvem mestu večja pridelava, ker ima že tako probleme z viški.
Manj intenzivne pridelave so pač okoljsko manj sporne in bolj zaželjene s strani podpor eu-ja.
Se pa to hitro lahko spremeni.

V zadnjem kmečkemglasu je npr. podatek da mora Nizozemska umaknit iz proizvodnje 200.000 molznic, ker se jim izteče odpustek za nitrate.
To je cca 2* št. slo molznic.




Če mal špekuliram, bo EUčedalje bolj ohranjale male kmetije, tudi hobi če hočete saj je to lahko strategija v primeru krize. Saj propad večjih kmetij pomeni večje sistemsko tveganje