Pozdravljeni!

Pod funkcijo išči nisem našel še nič o tem napisanega pa bom kar tule malo povprašal.
Zanimajo me stolpni silozi, ker nameravamo enega malo večjega čez čas postaviti(ker je baliranje precej drago) in sicer : kako izgleda razmetovalec in kako deluje, kako se vse skupaj tlači, če se da iz kako "žabco" ali s čim podobnim in kako je z odjemanjem? Kako delujejo freze za stoplne siloze in predvsem kako sploh izgledajo? Prosil bi če bi mi lahko kdo to malo razložil in objavil kakšne slike kako to izgleda. Tlačenje v koritastem je lažje samo nimamo toliko prostora okoli hleva da bi lahko kam to spravili s stolpnem pa prihraniš veliko prostora.


LP

samo stolpnega ne...

V naših koncih so stolpni silosi v opomin na neko obdobje, ki ga ne bo več. Pri nas so siliranje v stolpne silose opustili vsi in raje naredili koritaste. Iti v investicijo novega stolpnega silosa je norost. Malo preračunajte, če se vam sploh splača. Proces siliranja v stolpne silose je pač tehnološko zastarela zadeva in da bi šel sedaj v novo investicijo takšnega objekta raje dvakrat dobro premisli.

LP

mi smo mel 2 stolpna, pa se je not sam kvarl, pazit je blo treba zarad plinov da se nisi zadušu... Pol se pa par let niso uporablal in se mal nagnl, pa smo jima pomagal, z zajlo in šleparjem polnim peska (za oprijem), se ulečt. Zdel delamo na zemli silose pa me zmrazi ob misli da bi mogu vso to rezanco najprej gor spravt, potlačt pol pa še prebirat, časovno in finančno ne znese.

Sam uporabljam stoplni silos, tudi precej kmetov (velikih) v okolici ga še vedno uporablja, in se nikakor ne morem strinjat, da se v njih silaža bolj kvari, kvečjemu se manj, saj je veliko bolj ograjen kot kakšen koritasti. Ne vem tudi, o kakšnih plinih je predhodnik govoril. Sosed je imel enega eno leto zaprtega in ko ga je odprl ni bilo niti ene samokolnice pokvarjenega, sam ga ponavadi odprem po treh do štirih mesecih in če ga dobro pokrijem ni praktično nič odpada, ker ponavadi se pokvari kvečjemu na vrhu medtem ko, v sredini se mi ni še nikoli, saj zrak ne more priti zraven.
Tudi sam še ponavadi naredim kakšnega koritastega v jeseni in lahko rečem, da se precej bolj kvari, da sploh ne govorim kakšen je odvzem na roke, prava muka, medtem ko je iz stoplnega precej lažji.

Je pa največji problem pri stolpnem silosu spravilo krme vanj ter tlačenje, ponavadi morata biti v silozu vsaj dva, ki tlačita ter še tisti, ki vanj mečejo, tukaj se lahko uporabljajo razni transportni trakovi, ki precej olajšajo delo. Jaz ga ponavadi polnim z tremi ljudmi.

Nisem pa še nikjer videl strojnega razmetovanja ali odvzema iz stolpnega silosa, tako da o tem ne bi mogel kaj povedati.

Kako je glede ekonomike izgradnje pa sam najbolje veš, meni zaenkrat še ne pade na misel, da ga ne bi uporabljal(kljub nekoliko težjemu polnjenju), namreč baliranje je precej drago, prostora za koritastega pa tudi nimam(je problem če so sami hribovi okoli tebe). Smiselno ga pa je postaviti čimbližje krmilni mizi, sam ga imam tako, da iz njega mečem direktno na krmilno mizo.

Jah da bi blo kej več uničene silaže tud jaz dvomim saj je bl zadihtano kokr pa v koritastem (več stranic) je pa res da je filanje siloza dosti težje samo bomo v vsakem primeru imeli transportni trak notri pa žabco da se tlač. Razmetovalca sem pa opazil na Bidrovi strani namontiraš ga pa na konec cevi, če imaš puhalnik. Tud jaz nevem točn kako zgledajo freze sem pa že nekajkrat opazil da so govorili o tem. Je pa res da je v vsakem primeru to draga stvar...sicer bojo pa še potrebne kalkulacije, ker smo prvo mislili narest popolnoma nov hlev, ki bi bil malo bolj "tehnološko" zasnovan samo je to težka stvar pa smo jo kar opustili..sedaj pa imamo namen podaljšat stari hlev čez strojno lopo in pa koritast siloz (je bil zgrajen naprej od hleva s streho in vsem) , ker ga imamo tako ali tako samo še za spravilo kombajna in pa voza in pa še nekaj malih strojev, za nekaj več živine bi že bilo (sedaj imamo vse skupaj 10) povečali bi pa na približno 30glav. Pa sem računal da že zdaj pobaliramo za 1 leto približno 30bal kar je 450€(15€ bala), če pa gremo naprej računat pa če bi povečali bi pa porabili 1350€ letno za baliranje, sepravi slaba 2 bika (1bik pa pol), no da nebom preveč dolgovezil v tej temi pa gremo nazaj na osnovno na podlagi tega bi bilo tudi fajn da bi imeli siloz saj te pride samo začetna investicija, ki ni tako velika in pa odjemalni stroj, imaš pa seveda več dela z tlačenjem in ostalim. Je pa res da je treba pošteno razmislit ali se gre 1korak nazaj z evolucijo in nekaj prišparati ali pa s korakom naprej...da bi pa imel svojo balirko je pa tudi za razmislit, sepravi ..v 9letih baliranja bi zaslužil za svojo balirko pa potem rabiš še povijalko ( v vsakem primeru bi jo kupili še z enim sosedom skupaj) recimo da bi v 12letih najmemanja uslug zalužil za svoje stroje, pa če delimo na pol je to 6 let(jaz in sosed plačamo vsak pol) in če v tem času narediš še nekaj uslug (v naših koncih balira sedaj samo eden pa še temu je občina kupila stroje) recimo vsaj približđno 200 bal letno pa mormo tuki še odštet stroške nafte,mreže,folije mislim da bi se kar splačalo imet svojo balirko? kaj mislite vi? Bi pa še prosil nekoga ki ima svojo balirko in povijalko koliko folije in mreže se porabi na balo.



LP

Stolpni silosi so bili pred 30 leti,da ga greš pa zdaj delat je pa tako kot
bi šel s mehkim na ohcet..

lp luka

Ni poti nazaj. So le naprej ali pa v prepad. Škoda razmišljati o lastni balirki za 100, 200 bal na leto.. Ne bo razlike v ceni za strošek investiranega kapitala napram najetim storitvam, pa če tudi zanemariš ostale stroške..
Stolpni silos:nekoč je bilo, pa težko, če bo še kdaj..
Seštej investicijo v izdelavo take zadeve, nakladalko, siloreznico, sistem za odvzemanje pa še vsakoletno svoje delo zraven in ti bo jasno, da ti nekdo balira za ta denar vsaj naslednjih 30 let, brez da s čim pomigaš.
Pa še strošek podiranja si prihraniš v naslednjih par letih..

Mislu sm ene 200+ bal za usluge sosedom..+se splačal bi se razmišlat da bi še suhe baliral in bi jih z dvigalom spravljal na senik.
Sepravi če računamo tako: približno okoli 1000 bal letno od tega malo več kot polovica silažnih (smo ravno dele z bratom govoril o tem..pa mal računal tko da bo mogoče cifra še večja)

Pri nas mamo tri stolpne silose(premer 3,6m višina 9 metru)polovico koruzne silaže še vedno damo not.
Polnimo jih z siloreznico,na vsake tri prikolice gre en not razglihat,ko je prvi dan naredimo navrh kup,drug dan pa samo dopolnimo kolkr se je usedu čaz noč ter zapemo.
Glede plinu pa je tak,če je na vrh silusa plata,je nevarno pri odpiranju,ko greš not,je bilo kr neki smrtnih primeru v sloveniji.
Praznimo pa jih z frezo.
Če dobr zapreš tut pokvarjene silaže ni,edin problem je če kak glodavc pride not.