En majčken dvom poraja krompir.
Starejši ljudje se še spomnimo, da smo en del krompirja za seme preprosto zamenjali s kom, ki je imel njive kakšen kilometer stran od naših. To je povsem zadoščalo za dober pridelek, če je le letina bila.
Zdaj vsi vemo kako je s semenskim krompirjem. Po naših izkušnjah ga je nujno zamenjati najmanj eno tretjino, še bolje več, sicer pridelka ni.
Kaj pa če se tukaj že dogaja tisto o čemer govori pričujoča tema?
Ali sodobni krompirji še imajo gene za razmnoževanje?
Po mojem pridelovalci semenskega krompirja IN TRGOVCI kar primerno služijo.
Imam prav?

Ko je ravno omenjen krompir, danes v KG napisan članek o sejmu na Nizozemskem. Krompir violične, rdeče, listaste barve... "za potrebe kupcev" Kam gre svet? A bo kmalu tudi tak, da se sam posadi in potem pobere?
Pri nas se ves krompir, kar je semenskega, kupi, pa ni to "dva žakla".

Če se bo sam posadil in pobral ne vem, vem le to, da nizozemskega ne bi nikoli kupila, ker ga vzgajajo v vodi z dodatki hormonov. Enako velja za paradižnik in še nekatere pridelke. Zato pa BIO zelenjavo uvaža iz tujine .

Pri krompirju se zaenkrat ne bat, gomolji so kloni, na njivi ga torej sploh ne razmnožujemo ampak samo množimo. Je pa res seme je treba menjati, najbolje vsako leto ali pa vsaj na dve leti. Glavni razlog so virusne bolezni, ki se prenašajo z naletom uši tekom poletja. Očitno je uši vse več, virusov je tako ali tako vse več, novejše sorte krompirja pa očitno vse bolj občutljive.
Pri koruzi je kriv način križanja: seme je hibrid, kar pomeni, da je potomec dveh (ali štirih) linij (sort), ki med sabo dajo optimalne potomce. Če se ti potomci skrižajo med sabo je rezultat bistveno slabši, torej si spet prisiljen vsako leto kupovati novo seme.

Rezultat je pa isti: pridelovalci semena in trgovci kar primerno služijo. Če (ko) bodo rastline gensko spremenjene, da sploh ne bodo dajale potomcev, bo to le še en korak naprej v popolno odvisnost kmeta od industrije. Gre v to smer že od toliko hvaljene zelene revolucije naprej.

Codex?

Nekaj resnice pravgotovo na tem je, ne da se članku verjame v tej obliki, v kakršni je napisan (ker ga je pisal verjetno nekdo ala Valpatič).

Je pa res, katero domače seme bo dalo vsaj približno enak (vsaj 50%) pridelek, kot tisti katerega seme kupimo? Zakaj je ptrebno dejansko vse posevke (kupljena semena) škropiti, gnojiti, ... Ali ni to malo čudno? Ali si res kdo ne "gradi semensko banko" takšno od katere bo svetovna prehrana odvisna.

Farmacevtske firme, semenarji, GSO "ustvarjalci", vsi ti se pravgotovo trudijo v tej smeri!

KARMEN je napisal/a:

Če se bo sam posadil in pobral ne vem, vem le to, da nizozemskega ne bi nikoli kupila, ker ga vzgajajo v vodi z dodatki hormonov. Enako velja za paradižnik in še nekatere pridelke. Zato pa BIO zelenjavo uvaža iz tujine .

Taka vzgoja rastlin brez zemlje se imenuje hidroponska vzgoja. Se pravi, da se korenine rastlin nahajajo v vodi, kateri so dodana HRANILA. Karmen, brez hranil ne bo paradižnika. Hormoni tu nimajo tako pomembne vloge; prvi pogoj je voda in ustrezna hranila.
Sicer je pa tak način vzgoje rastlin poznan širom sveta, tudi v Sloveniji.

Ta zloglasni Codex alimentarius je pač ena dobra zgodba, katera se dobro prodaja. Ljudje pa iz te zgodbe naredijo ŠE večjo!
Ne rečem pa, da se nekaj omenjenih stvar že dogaja pa še se bo.

Pač iz muhe se takoj naredi slona, brez da bi kdo kaj pomislil.

Glede GSO hrane so ljudje na splošno rečeno proti in je ne želijo uživati. A ko gre pa za zdravje ljudi, pa potem to ni več problem in noben ne sprašuje kakšen mikroorganizem je proizvedel to in ono zdravilo/učinkovino. Veliko MO, ki proizvajo učinkovine so gensko spremenjeni.
Hrane bo v naslednjih desetletjih začelo močno primanjkovati; sami veste zakaj. In brez genskega inženirstva bo pomanjkanje še veeliko večje.

Samo v vednost; brez pristranskosti.

LP, j

skrjanecjanez je napisal/a:

Hrane bo v naslednjih desetletjih začelo močno primanjkovati; sami veste zakaj. In brez genskega inženirstva bo pomanjkanje še veeliko večje

...priložnost za pridelovalce hrane ali le za trgovce?

Rnač je napisal/a:

Pozdravljeni Če ste gledali v nedeljo opoldne kmetijsko oddajo ste mogoče opazili da se je nekaj začelo odvijati v tej smeri, prav tako na teletekstu je bil članek o tem (stran 113). Kakor smo se tudi že v nekaterih prejšnih temah začeli pogovarjati o raznih kampanjah in podobnem bi bil zdaj mogoče smiselen čas da se vendar začnejo stvari premikat. Jaz osebno bi to začel takole: -Razne internnetne skupine(facebook,netlog,..) mogoče vsaj kakšnemu malo posvetimo na možgane da bo začel razmišljati o tem. -Članki v raznih časopisih (žurnal,kmečki glas) Mogoče se nam še kdo "mogočnejši" pridruži v tem in malo zbrihta politiko. Vglavnem mislim da je to skrajni čas da se začne kaj ukrepat saj svet stoji na mladih... Hrane mamo dovolj zase in če se malo poglobimo : Večji zaslužek kmetov-->boljša mehanizacija,več obdelovalne površine-->večji pridelek(tukaj bi politiki videli samo magične tri črke DDV)--Izvoz-->in tako dalje.. Če se vam ta pobuda zdi neumna prosim zbrišite ta post. (ne pozabite kaj vse se je zgodilo že s tako majhnimi skupinami) Lep dan Vam želim.

To misiš glede ekologije ali ti gre le za tvoj večji zaslužek? Ali mogoče kaj drugega.

Vsega po malo.