[quote="deželan] V takih kletkah , mora biti vsaki živali zagotovljeno 750cm2 (13 kokoši na 1m2 ) . poleg krmilnika in napajalnika je v njih gnezdo, nastilj , ki omogoča kluvanje in brskanje ter primerne gredi za čepenje . po 1.januarju 2012 bo baterijska reja kokoši dovoljena samo v obagatenih kletkah ******
citat je iz brošure , ki ga izdalo kmetijsko ministrstvo v letošnjem letu 2009 - ''Označevanje jajc in reja kokoši nesnic '''[/quote]


13 kokoši na en m2 ??? A je to tipkarska napaka al sem pa jest nor.
Moje kokoši imajo 20m2 prostora samo zase, plus možnost prehoda skozi manjšo luknjo v hlev. Iz hleva pa gredo lahko kadarkoli v ograjen izpust 40m2. običajno je zunanji izpust odprt v sadovnjak in tako imajo na voljo še dodatnih 4000m2 starega sadovnjaka. Kokoši je 15 in petelin, pa se mi včasih zdi, da jih je preveč in preveč uničijo travno rušo. Še posebno ob hlevu. Jajc znesejo cirka 10 na dan včasih kakšno zgine oziroma ga neka žival poje, včasih jih pa tudi kam skrijejo in jih potem najdem čez dan ali dva. Žal nobena noče kokljat, ali ima kdo doma kokoš kokljo, rad bi dal valit piščančke?

V farmah imajo 2kg piščance naseljene 17kom /m2. DO 35 kg na 1m2

vladimirac je napisal/a:

V farmah imajo 2kg piščance naseljene 17kom /m2. DO 35 kg na 1m2

Tako rejo bi bilo treba z zakonom prepovedat.

Lp . Mene pa zanima kako združujete jarčke in starejše kokoši ?Je imel kdo s tem probleme ,po treh tednih se še zmerom jarčke umikajo in bežijo .Mogoče kakšen nasvet .

V knjigi o kokoših piše,da je dobro menjati vsako leto pol jate,da so jajca konstantno na istem številu.Piše tudi to,da naj bi jih označevali ,da vemo katere so stare.
Torej ,po tem sklepam ,da se kokoši navadijo novih "stanovalk"

pri mojih starših imamo kokoši že dolgo. Kokoši in njihovo obnašanje ter seveda spremljanje zdravstvenega varstva sem spremljal že kot otrok poznej pa na študiju le vse podkrepil in prenesel dobre zadeve v prakso.

Če primerjam prejšnje stanj in sedanje. Vedno smo imeli nekje med 30 in 50 kokoši, pa še kako drugo perjad zraven. Kar sem pač v svoji otroški vnemi dobil ali hotel imeti.

bom pa začel z manj pomembnimi rečmi, ki pa mislim da so kokošim zelo všeč.

Kokoši se rade "prepelijo" se kopajo v pesku, s tem si odgajajo zajedavce v perju... tako so dobile svoj peskovnik, velik 4 kvadratne metre in pokrit s streho, ter odban z deskami. Letno znosijo iz tega peskovnika okrog en kubični meter mivke, zato pravim da jim to zelo ugaja.

Kokoši imajo rade okrogle veje, zato sem jim naredil tako smešno lestev, zelo široko z 5 letvami. Letve so iz dolgih vej, ki sem jih takrat našel. Eno sme dal oglato žagano lato, pa je ne marajo preveč. Rade imajo okroglo vejo. Ker je pri tleh pozimi mrzlo, se zelo rade zadržujejo nekoliko višje. Mogoče zaradi razgleda ali pa zaradi toplote. Lahko da oboje. Te lestve vedno postavim zraven lesenih metrov, ki so pač zloženi v njihovi ogradi.

Kokoši se sprehajo po površini veliki 1500 kvadratnih metrov. In imajo na vseh koncih senco in vodo, da se lhko skrivajo, če se jim to zahoče

Senco jim dela sadno drevje (jablane, hruške, murva), maline, robide, in nekaj pantovca (tista rumena vrba za pletenje košar).

Kuram delajo družbo še race, zato je na dveh mestih vkopan teren in dva bazenčka za to vodno perjad.

korita, kjer dobivajo hrano so lesena in plitva, vzdolž po sredini je pa spet okrogla veja. Ta okrogla reč je posebej všeč mladim jarkicam in kokošim manjših pasem.

Potem so na človeku prijazni višini narejene škatle, napolnjene z otavo, kjer kure rade nesejo jajca. Pre vsemi škatlami je deska, da se lahko šetajo in se derejo, ko znesejo jajce. Sem pa opazil, da ne marajo da jih pri nesenju kdo moti, zato smo jim pred to desko namestili cerado (stare jukaste vreče). Da lahko pridejo na to desko je na vsaki strani narejena lojtrica (deska nakatero so počez pribite deščice, te je boljše prišroufati, kot pribiti).

Stari kurnik, ki je bil v svinskem hlevu smo podrli, ter zunaj naredili novega. NAredili smo ga na višini 2,5 metra in v njihovo domovanje vodi prav podobna lojtra, kot v nesne škatle.

V kurniku so prav tako narejene lese, dvignjene od tal (viseče s stropa, pribite so na špirovce). Tla v kurniku so polna lesena z eno malo inovacijo. Pod je sestavljen iz treh delov in vsak je na dveh pantih, tako da se ga lahko preprosto odpre. Ko ga odpreš z greblico s tega poda odstraniš gnoj. Pod lahko opereš in razkužiš. Brez napora v zelo kratkem času počistiš kurnik. Spodaj bi lahko dal tudi prikolico in bi gnoj padel direkt vanjo.

V stene kurnika smo nekako, še kar lično, implementirali stara okna z dvoslojnim steklom od hiše. Tako imajo kure dalj časa svetlo. Strop je obit z deskami vzmes pa stiropor za toplotno izolacijo, saj je pozimi mrzlo, poleti vroče. Poleti odpremo določene deske, da je v kurniku več zraka.

Kure in race so najboljši predatorji na vse kar leze po tleh, zato jih rade volje spustimo na pašo na čisti del domačije. Pazimo da ne pridejo naprej in na cesto.

Prav lepo jih je videti, ko se vračajo z napetimi golšami. Največ žuželk najdejo jeseni, ko je tega mrčesa največ in se skriva pod listje.

Tudi travo zelo dobro popasejo, če jih paseš po čredinkah, skoraj ne rabiš kosilnice. V kombinaciji z gosmi pade prav vse, tudi koprive.

Sem pa pozabil na najpomembnejši parameter za vzdrževanje nesnosti celo sezono. SVETLOBA SVETLOBA SVETLOBA SVETLOBA

V kurniku imamo luč, vezano na uro, ki to luč vklaplja in izklaplja glede na nastavljeni režim osvetljevanja. Osvetlitev je namreč najbolj povezana z nesnostjo in kločenjem. Mogoče se 1x v bodoče bolj razpišem o osvetljevanju. Poanta vsega je, da ko se dan krajša začne nesnost upadati. Ti pa jim z umetno svetlobo podaljšuješ dan in ne padejo v ta naravni cikel. Dejansko jih prelisičiš (njihove hormone).

Sicer to ne gre v endogled, ker 1x pač nastopi kločenje. Ampak je krajše in predvidljivo, takrat pa moraš imeti drugo jato, ki bo nesla v tem obdobju.


Naše kure so srečne in nesejo "zlata" jajca

Rnač je napisal/a:

Tuki pa mal predstavte svoje "kurnke" in kako jih imate opremljene in pa seveda število. (se tudi sami zanimamo za to zadevšno tko da mi vsaka informacija prav pride (nedvomno pa tudi marsikateremu drugemu))(zanima me predvsem baterijska reja) LP

Nazadnje urejal/a STROJ 27 Jan 2012 17:55; skupaj popravljeno 2 krat

Vrgoles,na moje vprašanje pa ne veš odgovora?

vladimirac oprosti, smepozabil.

Mi jih damo kar skupaj. Saj ko se stare najejo grejo te na pašo in mlade dobijo svoj obrok.

Pri kurah pač je kljuvalni red in tega nemoreš spremeniti. Kuram moraš omogočiti dovolj prostora, da se tist podložne lahko umaknejo.

Hitro se pa zgodi, da se kaka jarkica, ko zrase kaj kmalu potolčejo manj karakterne stare kure in so stare hitro v podrejenem položaju.

Sem pa že videl združevanje v zelo malih ogradah, kje je pa tudi kaka lahko podlegla kljunom. Posebej, če ni bila uravnotežena prehrana in so jo začele kljuvati do mesa.

@vrgoles

Koliko ur dnevne osvetlive pa je optimalno? Predvsem pozimi.

Ponekod imajo pri kokoših prižgano luč non stop.

Osvetlitev je praktično cela znanost.

Ko sme bil še študent, vem da so bile cele vaje namenjene osvetlitvi in tudi kolokvij na to temo.

Obstaja program osvetljevanja v popolnoma temnih hlevih in hlevih, kjer so okna. Kombinirati moraš vse svetlobe.

Recepta z glave ne vem. Pomembno načlo je pa, da če hočeš imeti nesnost moraš postopoma povečevati svetlobo. Kot da bi kuram dal vedeti, da se začne pomlad in da bo v naravi razvoj vsega in da bo za njhove potomce dovolj hrane. Saj ko se dan očitno podaljšuje se ptički ženijo (to je to).

Načeloma je tako, da kokoš znese vsak teden 6 jajc en dan pa izostane, zato pridemo do 310 jajc na kokoš pri nesnih pasmah.

Se pa da kokoši nahecati z osvetlitvijo, da znesejo 8 jajc na teden, samo so te drobnejše in kokoš se prav izčrpa.

Obstajajo pa različni programi osvetljevanja, tudi taki, da je eno uro svetlo eno uro temno in potem vzmes 4 ure temno... odvisno kake pogoje imaš.

če bom pozabil mi naj kdo, ki ga bo to zelo zanimalopiše na ZS, pa izmenjava kak meil in kako gradivo. LP V.