sem imel 4 tonsko vitlo na univerzalu 550 dtc, in je kar orenk vlekla...po moje o 3,5 tone dovolj.

tv830 + krpan 3e. Prej zmanjka traktorja kot vitle. tako da v tvojem primeru manj je več.

godfather je napisal/a:

tv830 + krpan 3e. Prej zmanjka traktorja kot vitle. tako da v tvojem primeru manj je več.

Ja, se strinjam, odlična kombinacija, tudi teža vitla, ki je cca. 200 kg je majhna oziroma ravno prav za tak traktor. Ga ne zamenjam!

@Doby
Že zaradi same teže vitla je 4 tonska vitla maksimalno. Je pa zanimivo, da je nov Krpanov model 3,5 E težji kot 4 SI.

kajža je napisal/a:

Doby je napisal/a: Pozdravljeni. Ze nekaj časa iščem primerno vitel za mojga Agt-ja. Sedaj se odločam med uniforest 40eco in krpanono 3,5 T. Katero mi bolj svetujete. Hvala za odgovore. Lep pozdrav Mislim da bo 3,5 T zvrhano dosti za 35 KM traktor vsaj pri meni se na Pasqualiju 35 KM ravno ujame kombinacija starega krpanovega vitla in traktor. 4 tonca traktor preizkušeno ne vleče

Dober nasvet. Krpan in tonaža vleke.

Kako izbrati pravi vitel za dani traktor ni tako enostavna zgodba. Načeloma bi uporabnik imel najraje vitel z minimalno maso (idealna masa bi bila pod 100 kg), vlečna sila pa seveda čim večja. Vendar je fizika-mehanika tista, ki zahteva sprejemanja določenih kompromisov, čeprav vemo, da je kompromis slaba rešitev.
V bistvu je treba obravnavati dva primera:
- vlečenje z vitlom in traktor je na mestu ter
- vlečenje s traktorjem in vitel ne/ali vleče.
V prvem primeru se traktor dvigne-zavrti skupaj z vitlom okrog spodnjega rezila na deski, če vlečemo preko zgornjega škripca in sila v vrvi preseže določena kritično vrednost. To kritično silo lahko približno ovrednotimo (pri tem je velikost napake sprejemljiva za prakso), če poznamo težo traktorja, položaj težišča traktorja (vodoravna razdalja od zadnje osi do središča mase traktorja v smeri proti sprednji osi), vodoravno razdaljo med zadnjo osjo traktorja in robom spodnjega rezila na deski vitla ter pravokotno razdaljo med spodnjim robom rezila in osjo napete vrvi. Primer: teža traktorja 38 kN (3,8 t), razdalja med zadnjo osjo in težiščem traktorja je 800 mm, vodoravna razdalja med zadnjo osjo in spodnjim robom deske je 1200 mm in pravokotna razdalja od roba rezila do osi vrvi je 1100 mm. Kritična sila je potem 38*(800+1200)/1100=69 kN (6.9 t). Če je v danem primeru sila večja bo traktor dvignilo oz. ga lahko prevrne nazaj. Omeniti je potrebno, da je vlečna sila v vrvi usmerjena le nazaj (če sila deluje na stran je zgodba nekoliko bolj komplicirana). Če uporabnik za dan primer izbere vitel z nazivno silo 65 kN, obstaja nevarnost, da bo traktor pri praznem bobnu obrnilo nazaj. Pri polnem bobnu pa je vlečna sila pri klasičnem vitlu približno 2x manjša ne glede na proizvajalca. Torej, če je boben poln je vlečna sila le še okrog 65/2=32.5 kN (3.2 t) in traktor zagotovo ne bo prevrnilo nazaj. Drug problem pri tej zgodbi je nagib traktorja. Če je traktor na klancu tako, da je sprednji konec nekoliko dvignjen, potem se z večanjem naklona manjša kritična sila približno po funkciji cosinus(kota klanca). Kadar je traktor orientiran na strmini tako, da je sprednji konec obrnjen navzdol, potem se s funkcijo cosinus povečuje kritična sila. pri 30 stopinjskem klancu se kritična vlečna sila zmanjša za okrog 15%, kar ni malo: pri 65 kN je to 9.8 kN (približno 1 t).
V drugem primeru zadeva ni niti približno enostavna za obravnavo, saj je potrebno upoštevati dinamiko (utegne povzročiti velike težave!). Toda vseeno je nekaj dejstev, na osnovi katerih je moč računsko ovrednotiti določene stvari:
- traktor se tokrat dvigne oz. zavrti okrog zadnje osi;
- sila v vrvi oz. skupna rezultanta sil obešenih bremen naj bi bila čim bližje zadnji osi (gledano s strani)-pomemben je tudi naklon rezultate glede na traktor; če bi bila smernica rezultante sil bremen oddaljena od zadnje osi za vrednost nič-potem traktor obrača samo moment, ki se prenese iz motorja na zadnja kolesa;
- vlečna sila traktorja je odvisna od obtežitve in stanja tal;
Uporabnik vitla s kilometrino (beri številom delovnih ur) pridobi izkušnje, katere se povsem ujemajo z zgornjimi zakoni mehanike.
Če uporabnik upošteva (razume) podane zakone, potem je potrebno neprimerno manj kilometrine za obvladovanje situacije.
Še pogled "preko obzorja": Sicer je mogoče narediti npr. aplikacijo na pametnem telefonu, ki spremlja mehanske parametre in uporabniku pomaga iz traktorja in vitla izžeti največje zmogljivosti ali pa to stori telefon preko ustrezne komunikacije popolnoma samodejno .... ta rešitev je trenutno zelooo draga za udejanjenje. Ne bo treba dolgo čakati, da bo na voljo za sprejemljivo ceno ....

Da bi stvar poenostavil, sem si jaz preraćunal drugačno verzijo moči vitlov, kjer sem nekako prišel, glede na uporabo vitlev v sloveniji na splošno, na to da je na 1t vlečne moči potrebno približno 13 KM.... Seveda vsak lahko to izpodbija, ampak tako je moje mišlenje...

LP!

Kot je bilo že omenjeno, za Tomota bo 3t vitel več kot dovolj.
Po možnosti kak starejši model krpana ali tajfuna (tiste "ta ozke" variante, ki se "zabremzajo" še na zob)

Zakaj starejši in ne novejši? Prednost je "kilaža" ter sama ne-odmaknjenost priključka od traktorja oz. težišče priključka
kaj takega http://s5.mojalbum.com/10819035_17798243_20474227/vitel-tv/20474227.jpg
ali takega
http://stroje.profit-bazar.cz/inz/predam-tovarensky-navijak-krpan-3ttajfun-152971.html

Seveda gre za tehnično zelo zastarela modela, ki sta za kakih 10 do 15 cm preozka na vsaki strani, vendar se da to hitro modificirati.
Če bodo količine do kakih 30 - 40 m3 (seveda ne ravno kakšnih kapitalcev) bo tak vitel opremljen z valjano 9-ko več kot dovolj. Pa še cena ne bi smela biti prevelika za takšno "igračo"

Prilagam še sliko, Krpan 3E;

Pri vitlu se določi pogonska moč (na kardanu) na osnovi vlečne sile takole:
P=F*v/eta;
kjer je:
F ... vlečna sila v vrvi v kN;
v ... hitrost vlečenja vrvi v m/s;
eta ... izkoristek.
Primer:
- za vlečno silo 10 kN (približno 1 t), hitrost vlečenja 0.6 m/s in pri izkoristku 0.9 sledi:
P=10*0.6/0.9=6.7 kW, kar je približno 9 KM.
- če motor traktorja deluje pri 1300 min-1 in je izbran kardan 540 min-1, potem je hitrost vlečenja približno 1300*0,6/2000=0.4 m/s. V tem primeru je potrebna moč le 4.5 kW.

Hitrost vlečenja je pri vitlih podana, ko je navita vrv na bobnu do polovice (po premeru) in pri nazivnih vrtljajih kardana npr. 540 min-1. Če je boben prazen je hitrost lahko precej manjša - odvisno od gabaritov bobna - približno 1.6x; oz. če je boben poln vrvi je ta hitrost večja tudi za okrog 1.4x.

vejnik07 je napisal/a:

Pri vitlu se določi pogonska moč (na kardanu) na osnovi vlečne sile takole: P=F*v/eta; kjer je: F ... vlečna sila v vrvi v kN; v ... hitrost vlečenja vrvi v m/s; eta ... izkoristek. Primer: - za vlečno silo 10 kN (približno 1 t), hitrost vlečenja 0.6 m/s in pri izkoristku 0.9 sledi: P=10*0.6/0.9=6.7 kW, kar je približno 9 KM. - če motor traktorja deluje pri 1300 min-1 in je izbran kardan 540 min-1, potem je hitrost vlečenja približno 1300*0,6/2000=0.4 m/s. V tem primeru je potrebna moč le 4.5 kW. Hitrost vlečenja je pri vitlih podana, ko je navita vrv na bobnu do polovice (po premeru) in pri nazivnih vrtljajih kardana npr. 540 min-1. Če je boben prazen je hitrost lahko precej manjša - odvisno od gabaritov bobna - približno 1.6x; oz. če je boben poln vrvi je ta hitrost večja tudi za okrog 1.4x.

Kosinus si pozabil omenit direktno, razen če je v izkoristku v tem primeru, a si ga že v postu pred tem.
Izračuni so kompleksni, ljudje si pomagajo z izkušnjami (tudi že omenjeno), saj ljudje vemo več kot razumemo .